Obiskovalci
Trenutno 8 gostov
Obisk skupaj: 178072857
Zadnji prispevki
Skandinavska saga 2. del Print E-mail
Mitja Jakša   
nedelja, 01 julij 2007

Na trenutno še obstoječi schengenski meji nas niso kaj dosti gnjavili, tako da smo pot proti severu nadaljevali skozi Avstrijo in njihova tipično urejena (beri kičasta) počivališča. No, na enem izmed njih je bila parkirana ameriška »ladja«, Lincoln. Ironija je, da je kljub za cca. 1m daljši karoseriji prostora v kabini enako ali manj kot v malem SAAB-u 99. Edino širina je večja. Kljub temu pa je prijetno videti avto, ki je popolnoma drugačen kot sterilne zadeve, ki se dandanes vozijo po cestah.

 

 

Po kakih petih urah vožnje smo prispeli v okolico Prage, kjer smo natočili (poceni) gorivo in seveda sebe oskrbeli s prepotrebnim toplim obrokom in pivom. Odveč je poudarjati, da sta hrana in pijača nekoliko cenejša kot pri nas. Na bencinski črpalki, ki je, mimogrede, zgrajena popolnoma nepraktično (po točenju goriva je potrebno zapeljati vzvratno!), sem dobil idejo o preverjanju tlaka v gumah. Poraba je bila namreč še vedno komaj pod 11L/100km. Tlak sicer ni bil zelo (pre)nizek, ampak vendar.
Kakih 100 km pred Berlinom še enkrat tankamo in glej ga zlomka – poraba kar naenkrat pade na 9,5L/100km.
Ker Matija relativno dobro pozna Berlin, okrog osme ure zvečer prispemo pred youth hostel. Takrat je 99-tka začela štrajkati. Hudič je crknil in ni in ni hotel vžgati. Ker sva z Matijo že v Sloveniji postavila diagnozo, ni bilo nobene panike i nsva raje prižgala cigaret. Finta je bila v tem, da se pri daljših »cijazenjih« bencinska pumpa preveč segreje (oziroma je preveč občutljiva) in ne zagotavlja dovolj goriva. Tipično za staaaaare avte z vplinjačem. No, po 15 minutah je avto zopet normalno deloval.

Sobi smo imeli v strogem centru Berlina, poleg postaje Zoo (kdo je gledal film »Otroci s postaje Zoo«?). Jasno, da sva z Matijo izkoristila preostanek večera za modrovanje ob vrčkih piva na eni izmed glavnih ulic Berlina. Drugo jutro sta si Žare in Tina ogledala živalski vrt, katerega posebnost (poleg velikosti) so bolj kot ne spuščene živali, med njimi tudi gorile. Z Matijo sva se špilala turista, a ne japonska, saj oba skupaj nisva premogla toliko »treznosti«, da bi vzela s seboj fotkič, haha. Nič avtorskih slik, sorry. Eden izmed prvih prizorov je bil »cabrio« Trabant, za katerega pa se je izkazalo, da je amfibijsko vozilo, saj je imel na zadku dva propelerja. Zanimivo, ni kaj.

No, poleg zgradbe Reichstaga (sedanji parlament):

...sva si ogledala nekdaj prečudovito zgradbo parlamenta DDR (vzhodna Nemčija), Palast der Republik, ki jo sedaj podirajo.

Verjetno ni vzrok samo v 1001 svetilki v sprejemni hali, ampak tudi v nekaj tonah azbesta.

V ozadju slavni (tretji najvišji v Evropi) televizijski stolp. Z Matijo se sicer nikakor nisva mogla zediniti o estetiki omenjene palače, zato v znak protesta še sedaj ne govorim z njim. Šala.

Zelo simpatična posebnost vzhodnega Berlina je tudi t.i.i Ampelmenchen, možic s kapo na glavi, v prostem času pa zelena luč na semaforju:
No, šala pa ni bila zadnja kava, ki smo jo pili pred odhodom (proti Danski) v Berlinu. čakalna doba je bila nekje med 15 in 20 minut, cena v Evrih pa za štiri kave prav tako, haha. Kakorkoli, Berlin JE mesto, ki se ga splača videti oziroma doživeti. Ima nek poseben »vibe« (slavisti, prevedite).
če mislite, da dežuje samo v Angliji, se motite. Tako neumnega vremena, kot smo ga imeli pričo spoznati na poti od Berlina do Lubecka. Ker pa je vsaka stvar za nekaj dobra, sva ta čas posvetila ugotavljanju aerodinamike SAAB-a 99. čistilo za vetrobransko steklo se namreč na prav zanimiv način »ovije« okrog vogala avta in nadaljuje svojo pot po stranski šipi. Seveda tekočina sledi zračnemu toku, ki je speljan zelo lepo, kar potrjuje tudi koeficient zračnega upora (Cx) 0,37 (za leto 1967 zelo dobro, Citroena DS je imel leta 1957 0,38).
Takoj, ko smo čez viseči most zapeljali na (edini?!) nemški otok, se je vreme drastično izboljšalo. Morje, in vsi občutki, ki spadajo zraven! Tudi Alexu je bilo vreme všeč, haha.
Že pred odhodom sem se preko (sicer zelo nefunkcionalnega) uradnega foruma nekaj dopisoval z avstralci, ki so prav tako krenili proti švedski. Sicer ne s SAABi...

A vendar prvi človek, s katerim smo (povsem slučajno) na trajektu do Rodby-a vzpostavili kontakt, je bil ravno eden izmed teh avstralcev! Izkazalo se je, da je čosebek (na sliki levi) polprofesionalni voznik rally-a, vozi pa 99-tko, navito na 200 konjev. Po Tasmaniji. Ima še nekaj (beri kakih 16 99-tk in eno 900-tko) drugih SAABov. Pol se pa pejt...
No, prihod na Dansko ni pomenil nič posebno spektakularnega, haha. Zanimivi so viseči mostovi, ki povezujejo njihove otoke:
...in pa omejitve na avtocestah...poleg tega izvozi niso opremljeni s »kilometri do«, ampak s časom! Avtomatsko predpostavljajo, da vsi vozijo po omejitvah. Pri znani hitrosti in razdalji seveda ni težko določiti časa do naslednjega izvoza...
Na enem izmed (niti slučajno ne tako urejenih kot v Sloveniji!) počivališč zagledam SAAB-a 90. Ne, ni tipkarska napaka, ampak dokaj neestetski poskus zvariti skupaj sprednji del od 99 in zadnji od 900 sedan.
Pot nas je od pristanišča Rodbyhaven vodila nadaljnje tri ure vožnje do kampa Helsingør camping v mestu Helsingør (kako izvirmo, mar ne?).
Na Danskem je že začelo prihajati do izraza t.i. poletno obdobje, ko na severu (bolj kot ne) stalno sije sonce. Jasno, da svetlobe ni dovolj za kak poskus možganske operacije, ampak ob 22-ih se da recimo brati časopis.
No, tega seveda nismo počeli, ampak smo kupili neke six-packe piva v trgovini (mimogrede, ni drastično dražje kot pri nas) in se odpravili na plažo gledat Švedsko; samo 4km pas morja loči na tem delu Dansko in Švedsko (ki sta bili v času praprapra dedkov ena kraljevina). Opazite podobnost imen mest Helsingor in Helsinborg? Skratka, potem ko smo »rešili svet« in se počasi zavedli našega podviga, je zmanjkalo piva...

Drugo jutro Matija v svojem značilnem slogu išče in odstranjuje morebitne nečistoče na avtu, ki so se nabrale na borih 1600 km vožnje, haha.
Ta dan smo se odpravili na ogled Kopenhagna in subkulturnega središča, Christianie. Ker pa je ta trenutek ura 01:28 (ja, zjutraj), bo naslednje nadaljevanje Hrabrega miška (zopet) čez nekaj dni...


Komentarjev (1)
1. 02-07-2007 03:25
Dodatek
Moje mnenje glede republiške palače ostane neomajano :-). Je pa tako, da ko sem bil pred sedmimi leti, je cela palača še stala in je bila odeta v plastični šotor - drugače niso smeli odstraniti azbesta. Šele nato so se lotili "rušenja", kar je pri takšni železobetonski konstrukciji, ki naj bi vzdržala vsem morebitnim napadom kapitalističnih sovražnikov, jaka muka. 
 
Avto sem pa pucal samo zato, da je lepše izpadel na fotkah :-) Po 1600 km pa je bilo presenetljivo malo umazanije na njem - sem ga spucal z deci vode in malo sekretpapirja :-)
Matija

Komentarje lahko pišejo samo registrirani uporabniki.
Prijavite se!

Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved

 
<< Nazaj   Naprej >>
© 2021 Slovenski Saab portal