Obiskovalci
Trenutno 8 gostov
Obisk skupaj: 178073039
Zadnji prispevki
Skandinavska saga 4. del Print E-mail
Mitja Jakša   
sobota, 14 julij 2007
No, po kakih treh urah zrelaksirane vožnje (od Helsingborga) smo prispeli pred muzej. Okolica je bila pričakovano (zmerno) urejena in minimalistična, z ene strani je objekte objemalo morje.

Ker je imel Volvo nekaj prste vmes pri Arianne 5, je maketa te rakete razstavljena pred vhodom. No, dejstvo je, da je Volvo razvijal izpuste glavnega motorja za omenjeno evropsko raketo.
 
 
Sam muzej je bil odprt samo še dve uri (do petih popoldan) zato smo oklevali med ogledom promocijskega filma (zgodovina znamke, zelo dober in zgoščen posnetek zgodovine znamke) in avtov. Po plačilu izjemnih 5€ za ogled muzeja nas je »Sven« opogumil, naj si kar ogledamo vse v miru.
Na Matijino drezanje, če nas ne bodo brcnili ven je napol resno omenil, da je prav v ta namen vzel doma škornje.
Prvi vtisi Švedske so bili zelo zelo pozitivni, daleč nad pričakovanimi »hladnimi severnjaki« ipd.
No, v dveh urah smo si ogledali tako dokumentarec kot muzej. Spodaj »nekaj« slik z (upam da) razumljivimi in zanimivimi komentarji.
A-ha, še to; kaj hudiča nas je prijelo, da si gremo ogledat muzej »konkurenčne« (in že pregovorno stalno v laseh s SAAB-om) znamke? Gre preprosto za to, da je treba imeti odprte oči tudi za druge reči. Z malce zlobe pa je vseeno fino, da smo se SAABovci spravili na ogled muzeja pred Volvaši. Pa brez zamere!

Ob samem vhodu v muzej je razstavljen originalno pohištvo (stola, pisalna miza) z mizo, na kateri sta Assar Gabrielsson in Gustav Larson leta 1926 ustanovila Volvo AB.
Ogrodje (šasija) prvega Volva, OV4 oziroma Jakoba, je bila narejena iz lesa, na to pa pritrjeni železni paneli. Pisalo se je leto 1927.
Naslednik OV4 je bil PV4, ki so ga v letih 1927-29 izdelali v slabih 700 primerkih.
Volvo je že od 40. let izdeloval reaktivne letalske motorje, ki jih je SAAB vgrajeval v svoja letala. Tudi to je razlog, da imajo v muzeju impozantno razstavljenega SAAB J35 Draken (Zmaj).
Pripadajoči motor:
Očitno je Volvo že med vojno pridobival izkušnje s »tankovskimi« avti. Na sliki bencinski V8 380hp motor, ki so ga vgrajevali v njihove tanke (stridsvagn):
Od vojaške tehnologije v bolj civilne vode. Avti so bili razporejeni kronološko, vseskozi pa jih je »Sven« z belimi rokavičkami gladil. Ni se mu nikamor mudilo...kakor tudi ostalemu osebju v muzeju.
Volvi 30.-ih let so bili nenavadno zaobljeni in aerodinamični. Na sliki PV36 »Carioca« iz leta 1935
Konstruiran in izdelan v 67 primerkih je prvi Volvov »športnik«, P1900. Letnica izdelave (1954) je zelo blizu SAAB-a 94 (Sonett I, 1956). Oba sta izdelana iz steklenih vlaken na kovinski šasiji.
Bolj poznani (in všečni) je P1800S, izdelovali so ga v letih 1961-72. Znan je po svoji vlogi v TV seriji »The saint« z Rogerjem Mooremom.
Zanimiva je tudi kasnejša karavanska izvedenka (sportwagon?!) P1800ES:
Leta 1958 je prišel na trg Volvo, ki je znamko za vedno zaznamoval kot pojem robustnosti in varnosti – P121/122 oziroma »Amazon«. Obenem je bil to prvi Volvo s samonosno karoserijo (ne pozabimo, da je to izredno lastnost SAAB imel že od prvega serijskega avta, 92, l.1950).
Seveda ni manjkala nobena serija Volvov, spodnjega se verjetno vsi še spomnite, nekaj primerkov se na vsake toliko pri nas še celo prodaja. Serija »100«, kjer so že lepo vidni zametki »kubističnega« oblikovanja.
Tudi DAF 66 oziroma Volvo 66 ne bi smel biti pozabljen – posebnost tega (na danskem) razvitega avtorčka je t.i. CVT oziroma variomatic. Gre z a jermenski menjalnik z neskončnim številom prestav. Volvo je to uporabljal še v prvi polovici osemdesetih v modelih serij 343 in 345.
Tankovski design se je s serijo 240 (pisalo se je leto 1974) samo še potenciral. Roko na srce – ne samo da je zadeva izgledala kot tank, tudi robustnost in varnost sta bili tam-tam. Poraba seveda ni zaostajala.
Serijo 200 so izdelovali vse do leta 1993, ko jo je bilo moč dobiti z vso možno opremo.

V sedemdesetih (1971) se je izoblikovala tudi naveza PRV (Peugeot-Renault-Volvo), katere rezultat je V6 motor, ki je bil v uporabi v Renaultu 30, Volvu 264, ipd. V istem obdobju so obstajali tudi resni dogovori o združitvi Volva in SAABa. Zadeva je propadla zaradi bojazni o notranji konkurenci; obe firmi sta izdelovali tako težke tovornjake kot avte.

V italijanskem stilu polepšana serija 242. 242C Bertone.
Podoben redesign je doživela tudi serija 760 z modelom 780 Bertone.
Po svoje zanimiv je tudi model 480ES z Renaultovim 1.8 Turbo motorjem. Obenem je to PRVI Volvo s sprednjim pogonom (kasneje so z modelom 850 povsem prešli na sprednji pogon).
No, in na osnovi zgoraj omenjenega je nastal prototip kabrioleta, ki pa po mojem mnenju (ki ni nujno absolutno objektivno ) bolje da tak ostane. Presodite sami.
Ne ravno najbolj posrečen poskus je tudi konceptni model 263.
Verjetno tudi marsikdo ne ve (in bolje je tako) za Volvove imitacije ameriškega stila oblikovanja. Zakaj je potrebno narediti na zadnjem steklu relief v obliki r***. No, se bom raje vzdržal, hihi.
Absolutno ne moremo mimo tovornjakov in pa linije motorjev za čolne, Volvo Penta.
No, in na koncu se nekaj na temo Volvove pregovorne varnosti. Na prvi sliki je model 700, ki ga prižganega in v prestavi poženejo iz kakih 15 metrov visoke strehe direktno z nosom v betonska tla. Druga slika je očitna, gre za 100% čelni trk pri hitrosti 48 km/h. Komentarji so verjetno odveč.
Po končanem obisku sva z Matijo kupila še vsak po nekaj knjig (Volvo car corporation in Volvo cars design). V nasprotju s pričakovanji so bile (trda vezava) izredno poceni, vsaka po 5 €. Se je komu utrnila misel, zakaj v Sloveniji tako malo ljudi bere knjige? Hmm....€€€

Skratka, zadovoljni s polno izkoriščenim dnevom se počasi odpravimo v 100 km oddaljeni (in že težko pričakovani) Trollhattan, zibelko SAAB-ov in še marsičesa drugega.


Komentarjev (11)
1. 16-07-2007 02:11
Odlično!
Beastmaster
2. 16-07-2007 03:42
Soundman
Hvala SAABovci!!! Upam da ste se meli skoz fajn. 
Za reportažo se bomo VOLVOaerji že kako oddolžili...
Gost
3. 16-07-2007 03:56
HI-RES fotke
Kdor želi visokoresolucijske (5-7 Mpix) fotke, naj mi pošlje emajl! 
Poleg tega seveda niso vse objavljene... 
Mitja J
4. 16-07-2007 06:40
Fotke
Boš mi na cd zapeku?? 
Več piv je v igri! :p
Beastmaster
5. 16-07-2007 07:13
Fotke
Bom speku kak CD, pol pa naprej raztalaj lačnim množicam...
Mitja J
6. 17-07-2007 03:00
Super!!!
Joj, če bi vedel da greste tudi v Volvo muzej bi šel pa zraven z mojim švedskim tankom. Po ogledu fotk obeh muzejev sem dokončno prepričan, da sta saab c900 in volvo 244 ali 240 turbo v svojem cenovnem razredu najlepša in najboljša avtomobila 80-ih. če bi zraven postavil Audi 100 quatro (najgrša škatla vseh časov) ali bmw serije 5 ali 3 ni nobene primerjave. Saab 900 in volvo serije 2 in 7 ne bosta nikoli grda avtomobila in bosta vedno navduševala v vseh ozirih. SVENSKA RULES!!!
Švedmorebitprhiš
7. 17-07-2007 03:36
Super!!!
ko sem čelno razbil prejšnjo c900, sem kako leto vozil 740 GLE, 86. Oblika mi je bila všeč, udobje na nivoju. Motile so me performanse in poraba, ki glede na moč (107hp) skorajda ni padla pod 12L. Drugače pa je avto kar impozanten, še celo slovenčki se na cesti začnejo "spoštljivo" obnašat :-)
Mitja J
8. 17-07-2007 03:59
Super!!!
prav imaš odkar vozim volvo me noben ne izsiljuje,slabost volvov z RWD pa se pokaže, ko zapade sneg. Ko smo imeli 740 gl isti letnik kot tvoj 86 smo poleg zimskih gum v prtljažniku furali uteži, da je bil avto kolikor toliko stabilen. Novi volvoti s sprednjim pogonom so sicer hitrejši in boljši za v sneg, nimajo pa nič ajnšlaga v primerjavi s starimi, ki jih lahko obrneš v pasji uti hehehe al pa v foglovžu :grin
Gost
9. 30-07-2007 05:12
Lega
Dokler nisem vozil SAAB-a, se nisem kaj dosti ukvarjal z lego na cesti. Volvo 740 se mi ni zdel zelo slab, ne vzdrži pa primerjave niti s SAABom 96, ki je bil razvit sredine 60-ih. Ko sem zadnjič prijatelju na 940-ki zamenjal vse štiri amortizerje (Sachs Advantage), je bila razlika očitna...kljub vsemu pa so to ladje po vzoru ameriških in ni za pretiravati s kakšnimi volanskimi manevri.
Mitja J
10. 21-08-2007 00:12
MiRo
BRAVO! ODLIcNA REPORTAzA! Pozorno sem prebral vsako vrstico in brez zamere, če avtorja opomnem samo na malo malo napakico pri 200 bertoneju, ki si bili samo šestvaljni in zato z oznako 262 CC in ne 242. =)
Gost
11. 22-08-2007 13:26
MiRo
Pol sem še malo zgrešil, glede na to, da za Volvote nisem ekspert :)  
Druače pa so take opombe zelo na mestu in zaželjene!
Mitja J

Komentarje lahko pišejo samo registrirani uporabniki.
Prijavite se!

Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved

 
<< Nazaj   Naprej >>
© 2021 Slovenski Saab portal