|
 Ali ste vedeli, da je bil Kurt Vonnegut, eden izmed najbolj izrazitih in največjih ameriških pisateljev 20. stoletja včasih prodajalec Saabov? Povzemam 12. poglavje njegove zadnje knjige Mož brez domovine:
»Nekdaj sem bil lastnik in direktor prodajalne avtomobilov v Masschusettsu. Imenovala se je Saabov Cape Cod. Saab je bil tedaj in je še zdaj švedski avto.
Veste, Saab je imel tedaj en sam model avta, nekakšnega hrošča, podobnega Volkswagnu, limuzino z dvoje vrat, vendar z motorjem spredaj. Vrata so se mu odpirala nazaj, kar je bilo naravnost samomorilsko.V nasprotju z vsemi drugimi avti, vendar podobno kakor kosilnica ali zunajkrmni motor, je imel pogosteje dvotaktni kakor štiritaktni motor. Zato ste morali vsakokrat, ko ste napolnili rezervoar z bencinom, priliti tudi pločevinko olja. Heteroseksualne ženske iz kdove katerega razloga tega niso hotele početi.
Saabova poglavitna prodajna privlačnost je bila, da je lahko nascal Volkswagna. Toda če ste vi ali vaša boljša polovica pozabili dodati olje pri zadnjem polnjenju rezervoarja z bencinom, ste z avtom vred postali ognjemet. Imel je tudi pogon na sprednja kolesa, kar je do neke mere pomagalo pri vožnji po spolzkih tleh in pospeševanju v ovinkih. Pa še nekaj je bilo. Neki obetaven kupec mi je dejal: Izdelujejo najboljše ure. Zakaj ne bi izdelovali tudi najboljših avtomobilov? Bil sem se prisiljen strinjati.
 V tistih časih je bil Saab popolno nasprotje lesketajoči se, močni, štiritaktni japijevski uniformi današnjih dni. Bil je, če naj se tako izrazim, mokre sanje inženirjev v tovarni letal, ki še nikoli poprej niso izdelali avta. 
V tistih časih je bil Saab popolno nasprotje lesketajoči se, močni, štiritaktni japijevski uniformi današnjih dni. Bil je, če naj se tako izrazim, mokre sanje inženirjev v tovarni letal, ki še nikoli poprej niso izdelali avta. Sem rekel mokre sanje? Poskusite dojeti tole: na armaturni plošči je bil obroč, ki je bil pritrjen na verigo, napeljano prek škripca v prostoru za motor. če ste povlekli za obroč, se je na drugem koncu dvignilo nekakšno senčilo na valju za okrasno masko. Njegov namen je bil ohraniti motor topel, medtem ko ste odšli po kakšnem opravku. Ko ste se vrnili in če niste bili predolgo odsotni, je motor takoj vžgal. če pa ste bili odsotni predolgo se je olje, s senčilom ali brez njega, ločilo od bencina in kot melasa potonilo na dno rezervoarja. Ko ste motor spet zagnali, ste spustili gosto dimno zaveso kot rušilec v pomorski bitki. In prav zares sem na ta način točno opoldne zatemnil vse mesto, ker sem svojega Saaba kak teden pustil na tamkajšnjem parkirišču. Menda se veterani tam okoli še vedno na glas čudijo, od kod se vzel ves tisti dim.«
Komentarje lahko pišejo samo registrirani uporabniki.
Prijavite se! Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved |
