|
Stran 1 od 2  Velikokrat sem slišal govoriti o oilsludge-u, vedel sem, da je to škodljivo, nisem si pa znal popolnoma razjasniti zakaj in kako nastaja. Stvar sem malo raziskal, in se, glede na to, da za to težavo trpijo novejši Saabi, odločil opisati kaj ta pojav sploh je.
Olja
Olja v avtomobilski industriji v grobem ločimo na dve skupini. Na mineralna in sintetična olja. Slednja zadnje čase izpodrivajo mineralna in polsintetična olja, ker imajo bolj ugodno karakteristiko viskoznosti-temperatura (viskoznost se z temperaturo manj spreminja), že v osnovi so bolj čista (ne vsebujejo žvepla, ki pospešuje korozijo in slabša mazalne lastnosti), ter so oksidacijsko bolj obstojna. Slabost pa je predvsem cena in hidrolitična nestabilnost (rad se veže z vodo).
V vsa olja pa se dodajajo aditivi. Za industrijske namene je delež aditivov v osnovnem olju približno 5%, v motornih oljih, pa jih je zaradi težjih pogojev delovanja, tudi do 20%. Tudi aditive ločimo v dve glavni skupini, in sicer aditivi, ki znižujejo trenje ter posledično obrabo (modifikatorji trenja (FM), proti obrabni (AW), ter za ekstremne tlake (EP)) in manjšajo porabo goriva (različni aditivi za različne režime mazanja), ter aditivi, ki vzdržujejo delovanje olja (antioksidanti, izboljševalci viskoznosti, aditivi kontrole kontaminacije, antikorozijski aditivi itd.). Z aditivi lahko osnovnim oljem bistveno izboljšamo lastnosti, določene lastnosti pa lahko z aditivi celo na novo pridobimo.
Oilsludge
 Oilsludge je usedlina, ki se pojavi v izrabljenem motornem olju. Je navzven neopazna, vodi pa lahko do katastrofalnih okvar motorja. Zaradi nalaganja usedlin na površine motorja pride do zmanjšanega pretoka (oz. celo prekinitve pretoka) olja v motorju, povišanega tlaka olja, slabšega hlajenje in večjega trenja med gibajočimi deli. 
Oilsludge je usedlina, ki se pojavi v izrabljenem motornem olju. Je navzven neopazna, vodi pa lahko do katastrofalnih okvar motorja. Zaradi nalaganja usedlin na površine motorja pride do zmanjšanega pretoka (oz. celo prekinitve pretoka) olja v motorju, povišanega tlaka olja, slabšega hlajenje in večjega trenja med gibajočimi deli. Posledica tega pa je večja obraba motorja, višja poraba goriva ali/in celo totalna odpoved motorja.
Oilsludge oz. »black death« se je začel pojavljati že v '80 letih, v večjem obsegu pa leta '97 in '98. V teh letih je avtomobilska industrija pod pritiskom zniževanja škodljivih emisij in zmanjševanju porabe goriva (Euro III norma je stopila v veljavo leta 2000. Slučaj?) v avtomobilih zvišala delovne temperature v motorjih (in s tem povečala izkoristek). Višja temperatura pa je hkrati pomenila, da so se produkti izgorevanja v valjih lažje vezali na olje, in to se je hitreje obrabljalo. In ne glede na to, da je bilo olje že zaradi višjih zgorevalnih temperatur bolj obremenjeno, pa so proizvajalci avtomobilov v tem obdobju servisne intervale še občutno podaljšali (od 5000km sredi osemdesetih let, do tudi 30000km danes).
Usedline so posledica združevanja produktov zgorevanja (saje, voda, ...) v večje kepe. Te kepe se nato usedejo na površine motorja, ter tako ovirajo pretok in packajo filter olja. Zoper temu pojavu so bili za avtomobilska olja razviti aditivi kontrole kontaminacije. Ti aditivi ohranjajo kislost olja, ter preprečujejo aglomeracijo (vezanje večjih delcev v olju v kepe). Po načinu delovanja ločimo dve vrsti aditivov, detergente in disperzente. Detergenti polarnim substancam v olju preprečujejo da bi tvorili kisline (vežejo se z snovmi v olju), disperzenti pa napadejo trdne delce v olju, ter jim preprečujejo vezanje med seboj.
Ti aditivi se med delovanjem porabljajo (razlog, da olje postaja črno), in ker jih v olju ni neskončno, jih zaradi že prej omenjenih višjih temperatur ter podaljšanih servisnih intervalov začne primanjkovati in se enostavno začne pojavljati oilsludge.
»Black death« na spodnjih slikah je iz Saaba 9-5 Aero po 70000km.      Težava pa sploh ni povezana z starostjo oz. številom prevoženih kilometrov ampak je odvisna samo od načina vožnje, servisnih intervalov ter predvsem dovzetnosti motorja oilsludge-u. Obstajajo tudi primeri ko se je oilsludge pojavil že po cca. 15000 prevoženih km. (Na zgornjih slikah motor Toyote 1MZ-FE 3.0L V6 po približno 14000km.)
Pomemben podatek za obrabo olja je čas delovanja motorja in ne število prevoženih kilometrov. Tako je motor v avtomobilu, ki naredi večino kilometrov po mestih (kratke vožne, stanje pred semaforji, počasnejša vožnja, ...) veliko bolj dovzeten za nastanek oilsludge-a kot tisti, ki vozi na relaciji. Za preprečevanje težav z oilsludge-om zato priporočajo pogostejšo menjavo olja (celo na 5000km ali 3 mesece), oziroma menjavo na časovni interval maksimalno 200ur delovanja (kar pa je seveda težko sledljivo). Priporočena pa je tudi uporaba kvalitetnih filtrov in sintetičnih olj ter menjavo hladilne tekočine vsake 2-3 leta.
Za oilsludge najbolj dovzetni avtomobili: - Audi - 1997-2004
- Chrysler - 1998-2002
- Dodge - 1998-2002
- Hyundai - 1998-2004
- Lexus - 1997-2003
- Toyota - 1997-2003
- SAAB - 1999-2003
- Volkswagen - 1997-2004
Označevanje motornih olj
Motorna olja se večinoma označujejo po API (American petroleum institute). Zadnji dve črki v zgornjem polkrogu predstavljata namembnost ter kvaliteto olja. Prva črka označuje katerim motorjem je olje namenjeno (S – bencin, C – dizel), druga pa označuje kvaliteto oziroma serijo olja, kjer vsaka naslednja črka pomeni boljšo kvaliteto (za bencinske motorje je tako od leta 2004 oznaka SM, za dizelske motorje pa od leta 2002 oznaka CI4). V sredini je oznaka viskoznosti po SAE (Society of Automotive Engineers), označena je z dvema vrednostima (npr. 10W – 40). Prva številka in črka W (winter) predstavljata viskoznost pri nizkih temperaturah (približno 0 st. C, druga cifra pa označuje viskoznost pri delovni temperaturi motorja. V spodnjem delu pa je prostor za dodatne oznake. V zadnjem času (od serije SJ naprej) je pogosta oznaka Energy Conserving, ki pomeni, da je v olju dodanih več aditivov za zmanjševanje trenja.
Viri:
|
, and adelantado necrosis guidance haemostatic (tnf alpha) {139}. This is where my