Obiskovalci
Trenutno 1 gost in 4 člani:
  • Pero
  • S442
  • enidedami
  • primzy82
Obisk skupaj: 136876917
Zadnji prispevki
Pravilna obnova in sestavljanje motorja Print E-mail
Miha Jereb   
nedelja, 13 januar 2008
 Vsak, ki se ukvarja s popravilom ali predelavo vozil, mora znati kvalitetno sestaviti motor. Da je motor kvalitetno sestavljen je potrebno dosti znanja, časa ter živcev. Dan danes si mehaniki ne vzamejo dovolj časa ter se ne potrudijo dovolj. Tako se kar veliko število ljudi, ki ima doma prostor ter orodje, odloči, da bodo avto popravljali sami. Dostikrat pa se začetnikom zgodi, da razdrti motor ne znajo ponovno sestaviti, oziroma ga ne sestavijo pravilno. Pri sestavljanju je najbolj pomembno sledeče: motor je potrebno sestavljati v zaprtem, čistem prostoru, priporočeno pri sobni temperaturi (pomembno pri odmerjanju zračnosti). Uporabljajte čisto orodje, čiste bombažne krpe ali mehek toaletni papir. Čistoča je ključ do uspeha! Orodje, zlasti momentni ključi in drugi inštrumenti naj bodo skalibrirani. Tudi nov momentni ključ je potrebno dati skalibrirati.
Preden se odločite razdreti motor, se je treba primerno pripraviti. Razne električne konektorje, cevi in podobne stvari označite, da ne bi imeli kasneje težav pri sestavljanju. Velikokrat je na dobavo določenih motornih delov potrebno čakati dlje časa, in tako se kaj hitro zgodi, da pozabiš kam kakšna stvar paše. Pametno je tudi ločiti vijake določenih sklopov oziroma delov motorja med seboj, da se le ti ne bi pomešali in bi tako napačne vijake uporabili na napačnih mestih. V ta namen si kupite preprost predalčnik, oziroma škatlico z ločenimi prostori.
Prav tako je pametno dele, ki so podvrženi obrabi oziroma imajo določene meje zračnosti v sklopu, kot so dročniki, ventili, bati, ojnice, ležaji itd., označiti, da se jih potem vrne na prvotno mesto. Tudi dele uravnoteženih sklopov si je potrebno označiti, da se jih potem pravilno sestavi skupaj. To predvsem velja za ročično gred in vztrajnik, ki sta ponavadi uravnotežena skupaj. Zato si je pri demontaži vztrajnika potrebno označiti, kako je bil nameščen.
Priporočena je tudi uporaba servisnega priročnika (ang. service manual, workshop manual) vašega vozila, ki jih najdete na internetu ali pa si jih priskrbite preko uradnega servisa. V njih je nazorno predstavljeno servisiranje posameznih sklopov motorja. Ponavadi najdete tudi vse potrebne podatke, kot so zračnosti, tolerance, razne nastavitve itd..

Da bo servisiranje samega motorja enostavnejše, si lahko naredite ali kupite stojalo za motor.
Ko je motor enkrat zunaj vozila, lahko začnete z razdiranjem. Vijake zlagajte v ločene škatlice, na katere napišete k kateremu motornemu delu pripadajo vijaki v njih. Dele, ki so v večjem številu, kot so dročniki, ventili, itd. označite in si zapišite vrstni red, da jih boste lahko kasneje vrnili na pravo mesto. Določeni vijaki so lahko zalepljeni ali imajo navoj, ki se odvija v drugo smer, v smeri urinega kazalca. Bodite pozorni, da ne uničite navojev na motorju in drugih delih. Lahko se tudi zgodi, da se vijak odlomi.
Posamezne dele motorja in vijake morate očistiti. Obstajajo različna čistilna sredstva, ki odstranjujejo maščobo. Lahko pa dele operete kar s čistim bencinom, ki odlično topi maščobo. V primeru pranja z vodo morate dele spihati oziroma osušiti, ter jih zaščititi pred rjavenjem. To lahko naredite na način, da del, ki bi lahko rjavel poškropite z WD-40. Večino motorjev in motornih delov je danes narejenih iz aluminija, tako da se vpliva vode ni treba pretirano bati. Ko so vsi sestavni deli očiščeni lahko pričnete s sestavljanjem.
V spodnjem delu motorja se menjajo ročični in ojnični ležaji. Zamenja se tudi stranski oljni tesnili oziroma semeringa (tesnili, ki se nahajata na začetku in koncu ročične gredi).

Pri nakupu ležajev je treba biti zelo previden. V servisnem priročniku je s strani proizvajalca motorja navedena dopustna zračnost med gredjo in ležajem. Ponavadi so sami ležaji različnih debelin. Pri Hondi so preko številk na bloku motorja ter številk na ročični gredi podane dimenzije ležaja za določen tečaj gredi. Tako točno vemo katera debelina ležaja pripada kateremu tečaju. Debelina ležaja je določena tudi z barvo, s katero je ležaj obarvan na robu.
Preden se odločimo za nakup novih ležajev je potrebno pregledati ročično gred. To vam opravi podjetje, ki se ukvarjajo z obnovo motorjev. Z merilno uro vam namreč preverijo krožni tek gredi, pobrusijo in spolirajo poškodovane tečaje, itd..

Sedaj pride na vrsto odmerjanje zračnosti med ležaji in tečaji gredi. V ta namen uporabimo plastično nit (ang. plastigage), ki jo položimo prečno med tečaj gredi in ležaj. Ko zategnemo vijake mostička gredi, posledično stisnemo plastično nit, ki se razširi. Po demontaži mostička lahko stisnjeno nit pomerimo s priloženo skalo, ki nam podaja zračnost med tečajem in ležajem glede na širino niti. V priročniku najdemo dopustno zračnost.

Najbolje je, da najprej pomerimo prvotne, stare ležaje, saj je možno, da so še v mejah dopustne zračnosti. Seveda jih je pametno zamenjati, če se približujejo zgornji meji zračnosti.
Pri obnovi motorja se ponavadi menjajo tudi batni obročki. Lahko pa se zgodi, da je potreben nakup novih batov. Kontrolo drsne površine valja vam opravijo v za to specializiranem podjetju. Postopek je sila preprost, in ga lahko izvedete sami, če imate napravo za merjenje notranjih premerov. Poleg ovalnosti se pri kontroli izmeri tudi premer valja. Če je premer večji, kot je tovarniško predpisana meja, je potreben nakup novih, večjih (oversized) batov. Če valji niso ovalni, se jih samo pohona, v nasprotnem primeru pa tudi povrta na večjo dimenzijo in s tem odpravi ovalnost. Tudi v tem primeru je potreben nakup večjih batov. S tem ne boste pridobili veliko na prostornini motorja, saj je premer bata večji le za 0,25 oziroma 0,5 milimetra. V primeru nakupa novih batov, proizvajalec batov predpiše zračnost, na katero mora potem serviser bloka povrtati valje, zato se blok vrta šele, ko imate kupljene bate.
Bat ima lahko ohlapen ali tesen ujem s sornikom. Prav tako pa ima lahko sornik ohlapen ali tesen ujem z ojnico. V primeru tesnega ujema naj vam premontažo batov na ojnice naredijo v za to specializiranem podjetju. Ob tem vam lahko prekontrolirajo ojnice glede vzporednost osi ojnične glave ter noge, površinskih razpok, mas ojnic, itd..

Ko imamo pripravljen blok, ročično gred, ležaje, ojnice in bate, lahko pričnemo s sestavljanjem. Ko so enkrat bati nameščeni na ojnice, lahko na bate namestimo batne obročke. Pri Hondi sta vrhnja dva obročka kompresijska, tretji, spodnji, ki je v resnici sestavljen iz treh obročkov, pa je ojlni. Za montažo obročkov obstajajo klešče, ki se jih da kupiti v trgovini z orodjem za avtomehaniko. Lahko pa obročke montirate ročno, vendar morate biti zelo pazljivi, da jih ne polomite ali trajno deformirate. Razporeditev - zasuk obročkov je prav tako predpisana s strani proizvajalca batov. Lahko pa se ravnate po sliki v tem članku. Pozorni bodite tudi na to, katera stran obročka je obrnjena navzgor.
Ko imamo sestavljen spodnji del, se pravi nameščeno in s predpisanim zateznim momentom zategnjeno ročično gred, lahko vstavimo bate. Obročke s posebnimi kleščami oziroma objemko za obročke stisnemo ob bat, tako da lahko bat porinemo v valj. Pri tem si pomagamo z lesenim ročajem kladiva, tako da nežno butamo po čelu bata, in ga s tem porivamo v valj. Valje pred vstavitvijo batov namažemo z oljem. Ta nam maže valje ob prvem zagonu motorja. Namesto olja lahko uporabite WD-40, saj pri uporabi olja obstaja možnost, da se to olje zapeče med obročke in bat. Pozoren je treba biti tudi na smer bata, saj so utori za ventile na čelu bata različnih dimenzij, zato je treba bat pravilno obrniti.
Ko smo vstavili bate v valje zategnemo vijake ojničnih nog s predpisanim zateznim momentom. Določeni motorji imajo predpisan razteg ojničnega vijaka. Tako primerjamo vijak pred in po zategu, iz česar razvidimo, ali so vijaki zategnjeni s pravim momentom. Nato preverimo, kakšen navor je potreben za gibanje gredi. Z momentnega ključa, ki ima merilno urico, lahko razberemo navor, kateri je potreben, da se gred spravi v gibanje, ko so bati v liniji, na sredini valjev (štiri-valjni motor), kateri ne sme preseči 13,5Nm in pa navor, ki je potreben za vrtenje gredi, kateri ne sme preseči 8Nm.

Sedaj se lahko posvetimo zgornjemu delu. Kar se tiče obnove glave motorja je pametno zamenjati teflone (tesnila ventilskih stebel), popraviti sedeže ventilov ter zravnati naležno površino glave.
Veliko ljudi se pri tem odloči, da glavo ‘zniža’. S tem se zmanjša prostornina komore, kar pomeni zvišano statično kompresijo. Višja statična kompresija lahko pomeni višjo moč in navor motorja, vendar se zgodi, da prihaja do klenkanja in pregrevanja motorja. Statično kompresijo se lahko zviša tudi z bati, ki imajo izboklino na čelu bata ali pa z varjenjem in preoblikovanjem komore glave. Z nižanjem glave se lahko zgodi tudi, da ventili zadanejo v čela batov. Enako se zna zgoditi ob vgraditvi športne odmične gredi, katera ima drugačen dvig ter kot odprtja ventilov. Poleg omenjene težave se z nižanjem glave zamakne tudi odmična gred, kar pomeni, da se spremeni čas odprtja in zaprtja ventilov. V tem primeru je potreben nakup nastavljive jermenice, s katero lahko zamikamo odmično gred. Z zamikanjem gredi, kar pomeni spreminjanje časa odprtja in zaprtja ventilov, pa se prav tako lahko zgodi, da posledično ventili zadanejo ob bate. V primeru motorja z dvema odmičnima gredema pa se z zamikanjem lahko sesalni ventili zapnejo z izpušnimi. Zato moramo preden motor dokončno sestavimo preveriti zračnost med čelom bata ter ventilom ob maksimalnem predvidenem zamiku gredi, zračnost med sesalnim in izpušnim ventilom pri različnih zamikih, zračnost med najnižjo točko komore glave ter čelom bata ter zračnost med konico vžigalne svečke in vrhom izbokline na batu.
Da bi izmerili zračnost med ventilom in batom uporabimo plastelin. Gre za čisto navadni plastelin (igračo) iz trgovine. Plastelin poljubno oblikujemo in položimo na čelo bata. Bati imajo ponavadi na čelu narejene utore za ventile, zato plastelin položimo v utore, in pa na vrh izbokline (če je bat takšne izdelave). Nato kompletno sestavimo motor. Pametno je uporabiti staro tesnilo glave, saj je tesnilo glave le za enkratno uporabo in bi novega uničili med preizkušanjem. Ko imamo motor sestavljen lahko v primeru nastavljive jermenice odmične gredi le to poljubno zamaknemo. Zatem parkrat obrnemo ročično gred motorja. Po demontaži glave opazimo, da se je plastelin na čelu bata stisnil (sploščil). Izmerjena debelina plastelina nam pove, kakšna je zračnost med ventilom in batom glede na zamaknjenost odmične gredi. Zračnost mora biti minimalno 1.5 milimetra. Ko merimo zračnost si moramo zapomniti oziroma zapisati, za koliko je bila pri tem zamaknjena odmična gred. Namreč, pri fini nastavitvi motorja je potrebno vedeti, koliko lahko varno zamakneš odmično gred, da pri tem ne bi uničil motorja.
V primeru glave z dvema odmičnima gredema je potrebno preveriti tudi zračnost med ventiloma (sesalnim in izpušnim) glede na različne zasuke sesalne in izpušne gredi. Ventila se namreč med obratovanjem motorja prekrivata, kar pomeni da sta v določenem trenutku oba ventila odprta. Ker pa se izpušno in sesalno gred ponavadi zamika vsako v drugo smer (eno proti drugi), pomeni da se to prekrivanje še poveča, in lahko se zgodi, da se ventila zapneta. Zato je potrebno pomeriti zračnost med ventiloma, ko gredi zamaknemo eno proti drugi. Tudi ta podatek je zelo pomemben pri kasnejših finih nastavitvah motorja. Razmak merimo le na paru ventilov (izpušni in sesalni). Glavo postavimo na rob delovne mize, tako da komora, v kateri imamo ventila, gleda čez rob. Originalni vzmeti ventilov nadomestimo z šibkejšima, tako da lahko ventila odpiramo z roko. Nato zmontiramo gredi in nastavljivi jermenici. Jermenici postavimo v fazo, gredi pa poljubno zamaknemo. Zatem čez jermenici poveznemo jermen oziroma verigo. Tako lahko obračamo obe gredi naenkrat, kot se to dogaja pri obratovanju motorja. Opazimo lahko, kako se ventila prekrivata – izpušni se zapira medtem ko se sesalni odpira. Nato s pomočjo merilnih lističev ali kakšnega drugega pripomočka pomerimo, kolikšna je razdalja med njima pri različnih zamikih gredi. Priporočeno je vsaj 1 milimeter razmaka med ventiloma.
Prav tako je potreben razmak 1,5 milimetra med čelom bata v zgornji mrtvi legi in pa najnižjo točko glave motorja.
Če ventil zadane ob bat je rešitev poglobitev utorov na čelu bata.
V primeru nakupa novih odmičnih gredi je potrebno izmeriti zračnost med tečaji in ležaji odmične gredi. To naredimo na enak način kot pri odmerjanju zračnosti pri ležajih ročične gredi in ojnic. Prečno na tečaj gredi položimo plastično nit, ki se splošči pri zatezanju mostička.

Ko smo dobili vse potrebne podatke, ki so pogoj za pravilno in varno delovanje motorja, in morebitne težave odpravili, lahko sestavimo zgornji del motorja. Pri namestitvi tesnila glave je pomembno, da je površina bloka in glave čista ter da tesnilo pravilno obrnemo (nekatera tesnila imajo odtisnjen napis TOP, kar pomeni, da je ta stran tesnila zgoraj, na strani glave. Vijake glave, tako kot tudi druge vijake, ki jih zategujemo s predpisanim zateznim momentom, namastimo z mastjo, saj je s tem moment zatezanja najbolj natančen. Glavo z že zmontiranimi ventili tako zategnemo s predpisanim zateznim momentom. Vse vitalne dele tudi namastimo oziroma naoljimo. Tečaje ter odmikače nove odmične gredi namažemo z mastjo na bazi molibdema, ki smo jo verjetno dobili poleg kupljenih gredi.
Pri montaži oljne črpalke, sesalnega in izpušnega kolektorja, vztrajnika, kateri mora biti nameščen enako kot pred demontažo, ter drugih delov, mislim, da ne bi smelo biti težav. Težava lahko nastopi edino pri montaži zobatega jermena oziroma verige, kjer se zaradi znižane glave ali drugih odmičnih gredi lahko pojavijo problemi. Glavni problem je zamik gredi. Kot že napisano se ob nižanju glave zamakne odmična gred. Da pa bi jo postavili nazaj v pravo začetno lego oziroma fazo, zlasti v primeru druge, športne odmične gredi, si moramo pomagati s kotomerom. Ker pa verjetno nimate tega orodja, si lahko pomagate na drugačen način, kar sicer ne bo najbolj natančno, bo pa zelo blizu. V google vtipkajte ‘degree wheel’ in si na list sprintajte enega izmed zadetkov na strani, se pravi velik krog, kateri je razdeljen na stopinje. List papirja nalepite na karton, ki je dovolj trd, da se ne bo upogibal, in krog izrežite. S tem ste si naredili nekakšen kotomer, ki bo služil za odčitavanje zasuka ročične gredi. Krogu v sredini izrežite luknjo in ga fiksirajte na ročično gred na strani jermenic. Iz pločevine izrežite puščico, katero boste fiksirali nekam na blok motorja, in bo usmerjena proti robu kotomera, tako da boste z njeno pomočjo preko kotomera določili kot oziroma stopinje zasuka gredi. Verjetno ste ob nakupu odmičnih gredi s strani proizvajalca dobili tudi podatke, pri katerem kotu zasuka ročične gredi se začnejo odpirati sesalni oziroma izpušni ventili. Za primer vzemimo, da se sesalni ventili odprejo 45° pred zgornjo mrtvo lego bata. Najprej postavimo ročično gred v predpisano fazo, v našem primeru to pomeni, da se bat prvega valja nahaja v zgornji mrtvi legi. Sedaj kotomer prosto zavrtimo za toliko, da nam puščica iz pločevine na kotomeru kaže 0°. Nato gred skupaj s fiksiranim kotomerom zamaknemo za 45° nazaj, pred zgornjo mrtvo lego, se pravi na 315° (stopinje zasuka seveda preberemo iz kotomer). Poiščemo valj, ki se nahaja na koncu izpušnega takta, kar pomeni, da se začenjajo odpirati sesalni ventili. Če ni noben valj (v primeru 4-valjnega motorja sta po dva bata v isti legi) na koncu izpušnega takta, potem gred zavrtimo za 360°, da puščica ponovno kaže 315° na kotomeru. Sedaj mora biti vsaj en valj tik pred odprtjem sesalnih kanalov. Če je gred postavljena v fazo, pravilno začetno točko, se mora odmikač gredi ravno dotikati dročnika. Če se dročnika ne dotika, ali pa se je sesalni ventil že premaknil, je potrebno s pomočjo nastavljivih odmičnih jermenic premakniti gred za toliko, da se odmikač dotakne dročnika. To je najenostavnejši in preprost način, da postavimo gredi nazaj v izgubljeno fazo. Enako storimo za izpušno odmično gred, v primeru, da ima glava dve odmični gredi. Profesionalno orodje vsebuje merilnike z urico, s pomočjo katerih točno vidimo, kdaj se začno premikati ventili. Naš primer seveda ni tako natančen, je pa dovolj blizu.

Pravilno sestavljen, obnovljen motor se mora najprej dobro uteči, kar pomeni, da se vsi vitalni deli uležejo oziroma prilagodijo sestavu. Priporočena je vožnja z maksimalno 3500 obrati prvih 400 kilometrov, nato pa na vsakih 400 kilometrov povečanje za 500 obratov. Prav tako je priporočena dinamična vožnja in ne tek motorja na mestu, saj se z dinamično vožnjo spreminjajo sile na bat in druge komponente, kar pripomore k pravilnemu utekanju.

 


Opomba: članek je objavljen z dovoljenjem avtorja. Povezava na originalni članek: Klik!  




Komentarjev (2)
1. 15-01-2008 07:44
Zelo poučno, zanimivo in strokovno. Bravo za tale prispevek!
Matija
2. 15-01-2008 18:11
Zelo dobro napisano.Kdaj bo izšel priročnik?
Rudi

Komentarje lahko pišejo samo registrirani uporabniki.
Prijavite se!

Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved

 
<< Nazaj   Naprej >>
© 2020 Slovenski Saab portal