|
Spomin…
Edini, ki ostane močan nad vsem,
edini cvet, ki ne oveni,
edini val, ki se ne porazbije,
edina luč, ki ne ugasne.
Jimenez
Dragi prijatelj! Človeštvo je s pridnim delom, pametjo in organizacijskimi sposobnostmi že mnogokrat v preteklosti presenetilo samo sebe. Nemalokrat je dobilo občutek, da za ljudi ni meja in da so možnosti neizmerne. Zgodovina to bolj ali manj potrjuje. Vsak posameznik, ki je košček tega mravljišča na zemlji, se večkrat v svojem življenju vpraša o svojem smislu, prispevku in osebnem poslanstvu v celotni zgodbi. Matematika nas uči, da je ena plus ena enako dva. Zgodovina pa včasih pove, da je možno tudi več kot to. Kljub vsem načinom upravljanja s človeškimi in živalskimi mravljišči v tem vesolju so stvari, ki jih ne moreš kupiti ne z denarjem , ne z znanjem, ne z organizacijo. Te meje so tako visoke, da jih nobeno znanje ali kapital tega sveta ne zmore zaobiti ali preskočiti. Obstaja pa čarovnija, za katero upam, da nikdar ne bodo našli znanstvene razlage. Pregrade se spremenijo v najmočnejše orodje tega sveta v trenutku, ko se v tihem pogledu srečata dva para oči in tako par dveh rok s pomočjo novega orodja gradi prihodnost složno, kot da bi šlo za en par rok. In pravi presežki človeštva se dosegajo le v taki sinergiji. Prijateljstva se ne da kupiti, prijateljstvo lahko edino ponudiš, vendar ni zagotovila, da bo tudi sprejeto. Za tak odnos morajo obstajati vzajemno spoštovanje, razumevanje, skupni življenjski nazori in moč razumevanja realnosti, v kateri živimo. Prijatelja največkrat pokličemo takrat, ko ga potrebujemo in nemalokrat nanj pozabimo, ko uživamo ob uspehih. Skozi osebni in karierni razvoj se menjajo tudi ljudje v našem življenju. Vsako življenjsko obdobje nam postreže z novimi znanci, prijatelji in prah zgodovine pade na pretekle odnose in orodja za doseganje skupnih ciljev. Prijatelj je človek, ki nam tega ne zameri, še več, razume jih z vso svojo širino in nam je pripravljen odpustiti napake in nas po svojih močeh izvleči iz stiske ne glede na količino prahu, ki v skednju naše preteklosti pokrivajo staro orodje, s katerim smo nekoč prekopali njivo, sezidali hišo ali kozarec, s katerim smo nazdravili ob srečnem dogodku. Ozrimo se vsak v svoje življenje in skušajmo se spomniti, kako smo spoznali svoje največje prijatelje. Vsaj v mojem primeru je največkrat šlo za neznance, ki so mi bodisi v težavah ali v dobrem ponudili roko in mi pomagali, da smo zadeve skupaj speljali boljše in hitrejše. Ti ljudje imajo lastnost nesebičnega razdajanja okolici, brez garancije da jim bo trud kdajkoli povrnjen, znajo v človeku vzbuditi moč za spopad s problemom, čut in odnos do sočloveka, soodgovornost do naše okolice in naših zanamcev in nenazadnje, da svet vrednot, zaupanja, in časti ni nekaj, kar beremo v knjigah, je nekaj, kar lahko izvajamo v vsakdanjemu življenju. Prijateljev se ne da klasificirati med dobre, slabe, srednje, morda celo najboljše ali najslabše. Vrednosti prijateljev človeštvo ne meri. Vsak izmed nas na svoj način prijatelja začuti takrat, ko ga ne moreš več poklicati po imenu ali povabiti na pivo. Mnogi med nami smo te poznali kot človeka, prijatelja. O tvojem odnosu, veličini in osebnosti lahko povemo veliko več, kot govorijo besede zgoraj. Prijateljstva se namreč ne da kupiti, ne opisati z besedami, treba ga je doživeti. V čast mi je, da sam te poznal in da sva bila prijatelja. Vsi, ki smo te poznali, smo bogatejši za eno veliko izkušnjo. Vemo, kakšen mora biti prijatelj! Takega se te bomo vedno spominjali. Nobena potočena solza, nobena žalost, samota, ki te bo v naših mislih spremljala ob tvoji zadnji poti ne bo zaman. To bo samo delna zahvala za dobra dejanja, veselje in žalost, ki na nas čakajo v prihodnosti. Prav to našo prihodnost si nam s svojimi dejanji pomagal zastaviti - z osebnim zgledom si nam dal vedeti kaj pomeni predanost sočloveku, čut za korektnost, iskrenost, pripravljenost pomagati, poslušati in imeti za vsako živo bitje odprt življenjski nazor. Tvoja iskrena dejanja se odražajo v naših osebnostih, v našem odnosu do soljudi, potomcev in prijateljev. V naših dobrih dejanjih bo vedno košček tega, kar smo se naučili od tebe. Jimenez je napisal:
Spomin…
Edini, ki ostane močan nad vsem,
edini cvet, ki ne oveni,
edini val, ki se ne porazbije,
edina luč, ki ne ugasne.
Tudi ti, dragi Mitja, boš sedaj tak naš spomin. Hvala ti za vse!
Matjaž Stražišar, SAAB Klub Slovenija
Komentarje lahko pišejo samo registrirani uporabniki.
Prijavite se! Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved |
