 Včasih pa surfanje po internetu le ni taka izguba časa? . Med mojim
iskanjem vsega-v-zvezi-s-c900 sem naletel na Madžarski SAAB 900 klub
http://www.saab900.hu Po dolgotrajnem dekodiranju njihovih »sz«
vsebujočih besed sem naletel na srečanje, ki naj bi se odvijalo 10.
junija nekje severovzhodno od Budimpešte. Nebodiga len se z Grego
odločiva, da greva pogledat. On rezervira hotel in potem samo še
čakava. Še dobro, da je bilo vmes naše srečanje...
Skratka, v petek dopoldan se odpraviva proti cilju in optimistično upava, da prispeva tja do ene devetih zvečer. Na poti se spomnim, da ima nekdo propadajočo c900t v posesti, zato se v en glas in eni sekundi odločiva, da pogledava, kaj je s tem. No, lastnik ima sicer kar veliko avtov, ampak SAAB mu je očitno skrivnost. Zelo ga žuli, ker ne ve realne vrednosti avta, ljudje pa baje kar naprej sprašujejo po njem. Pustiva kontakt, če se premisli in proda (nevozno) c900 ter se odpraviva dalje. Kmalu ugotoviva, da je orientacijska sposobnost naju obeh slabša od faliranega skavta...
Po napotkih poznavalcev Madžarskih cest se odpraviva proti kljunu naše kokoške, se pravi mejnemu prehodu Pince, ki zgleda tako, kot da bi ga obdelal časovni stroj. Mene nekako vrže v zgodnja 80. leta, ampak ta so itak najboljša. No, kljub moji zelo sumljivi sliki v potnem listu naju na moje začudenje spustijo čez mejo. Seveda zalutava že na prvem rondoju...kako ne bi, ko ima pa vsaka beseda polno strešnikov, sz-jev in kaj vem še kaj... Takoj slikam avtobusno postajo (busz) ter si ogledujem ostanke socializma (beri Trabant, Škoda, Wartburg, kioski...).
Kake pol ure zgubiva tudi v edinem mestu med mejo in Balatonom, ker pomotoma zapeljeva v center in komajda najdeva pot ven. Jao, jao. No, po kakih sedmih urah živa in zdrava prispeva do Balatona kjer na hitro spijeva zasluženo pivo!
Uspe nama še celo priti na neko normalno avtocesto, po kateri nadaljujeva pot do Budimpešte. V samem centru se peljeva po cesti, ki zgleda tako, kot da se je čeznjo peljala 3. panzer divizija. Da betonskih pločnikov, ki se, povsem neoznačeni kar naenkrat pojavijo na cestišču, sploh ne omenjam!
Grega še enkrat pokliče hotel, da najavi zamudo – kar naenkrat se oglasi nekdo, ki perfektno zna angleško. Seveda – nekemu gostu je dovolj in »ukaže«, naj njemu dajo telefon. Z lahkoto se zmenita, le napotki do prenočišča so povsem čudni; »peljita se čez železniško progo po cesti skozi gozd. Tam, kjer bo gorela edina luč v edini hiši, je vajino prenočišče.« No, res se peljeva po tej poti, dlje, kot je bilo rečeno. Na desni strani zagledava polno nekih lučk, zgleda ko pokopališče. Napis na tabli se nekako ujema z Angleževim. Na vratih naju pričakata gostoljubna lastnika apartmajev, ki nekako delujejo kot lovska koča. V sprejemnici gori kamin in vse je lepo urejeno. Klub temu, da je ura že 23:30 naju pospremita v avtu do prizorišča dogajanja, torej Ek??
Komentarje lahko pišejo samo registrirani uporabniki.
Prijavite se! Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved |
