Pred in po nakupu Saab-a! |
Egon Cokan | ||||
ponedeljek, 29 januar 2007 | ||||
Že kot otrok, tam okrog leta 1965, sem zelo rad opazoval avtomobile, razne Ople, Mercedese, Forde, Volkswagnove hrošče in variante, Fiate in druge. Kadar je kdo v Žireh kupil nov avto, sem si tega zelo dobro ogledal in še sedaj po 40 letih jih imam v spominu, znamko, tip, barvo, pa tudi nekatere registrske številke. Vsak posebej in vsi so mi bili všeč. Dobro sem spominjam, da je imel Rejc, ki je bil direktor Alpine novo lepo rjavo Alfo Romeo Giulio, pa njegov sodelavec Capuder srebrno Simco, sosed Dolinar rjavega Peugoeta 304, pa drugi sosed Adolf zelo lepega svetlo modrega Renault 10 itd.. Zelo rad sem se vozil s Peugoetom 404, ko je s prijatelji prišel na obisk dedek iz Avstrije, pa očetov prijatelj Lojze iz Nemčije, ko sem se vozil z Opel Rekordom itd.. Ko sva se z mamo kdaj pa kdaj peljala z avtobusom v Ljubljano, sem sedel poleg nje in ves čas držal za namišljeni volan in vozil, vozil, vozil. Spominjam se, kako sem si enkrat pred tovarno Alpina ogledoval rdečega Maseratti Giblija, na števcu je imel kar 300 km/h, sanjalo se mi je o tem vozilu. Enkrat sem v Gorici videl srebrnega Lamborginija Miura, bil sem hudo navdušen in tudi ta je imel na števcu 300km/h. Samo, da sem sedel v kakšnem avtomobilu, pa sem bil zelo srečen. Zelo sem občudoval tudi razne Ford Taunuse, NSU Prinze TT, Opel Rekorde, katerih lastniki so bili na začasnem delu v Nemčiji. Skoraj za vse sem vedel, kako izgleda njihova notranjost, koliko ima na števcu, npr. Prinz 1200c in Renault 16 sta imela zanimivih 170 km/h. Vozniški izpit sem opravil 1974 leta v šoli za miličnike v Tacnu, seveda z vožnjo po Ljubljani. Rad se spominjam še tistih starih avtomobilov milice kot so Austin Mini, Austin Maksi, Fiat 1100 in 1300, za spremstva delegacij pa so imeli celo Fiate 132. Ko sem 1974 začel s službo na Bledu, kjer sem se veliko prevozil s službenim Fičotom, mi je bil edini cilj, čimprej kupiti avto.Tako sem že kmalu zatem, ko sem prihranil nekaj denarja, kupil NSU Prinz 1000c. Sanjal sem o novi 101 in potem sem jo res kupil, pa tudi takoj prodal, ker nisem imel denarja za dajatve. Katere avtomobile sem potem še imel, noro: Zastava 101, Fiat 124, Lada 1200, Lada Riva, Zastava 101 confort, Zastava 128, Renault 4, Renault 5, Ford Fiesta, Renault 19 Chamade, Lada Niva 1600 in Lada Niva 1.7i kot drugi avto, Zastava Jugo 45, Alfa Romeo 33 1.5ei, Opel Astra 1.6, Renault Megane 1.6e, Škoda Favorit LX (sama zguba, finančna mislim). Nazadnje sem vozil še Peugoeta 206 2.0 hdi karavan v lasti Ines (moja partnerka), sedaj pa končno vozim AVTO t.j. Saab-a 9-3 2.2 TiD. Z Ines sva ga dne 12.12.2006 ob 16.30 uri zagledala v Ljubljani (prodaja vozil Itoja) in takoj nama je bil zelo zelo všeč. Kovinska črna barva, notranjost v usnju - bež, originalni avtoradio CD, avtomatska klima, airbag-i, sredinsko naslonjalo itd., prevoženih 189.000km in cena, 1.540.000 z gotovinskim popustom. Res je bila ljubezen na prvi pogled in enostavno se mu nisva mogla upreti. čez pol ure sva že položila aro, čeprav me je bilo malo strah, ker je bil kar »preveč lep«, saj je notranjost in zunanjost bila b.p.. Potem sva odšla do prejšnje lastnice, ki je slučajno doma blizu naju, saj nisem mogel dobro spati, dokler nisem govoril z njo. Gospa mi je ovedala, da z njim ni imela nobenih problemov, opravljala je le redne servise pri Kopač Robertu in bistvo, da je avto »čist«. Saab-a je bil garažiran in z njim se je vozila le na relaciji Ljubljana – Kranj in obratno. Saab je namreč letnik 1999/9 in pred 4 leti t.j. leta 2002 je bil uvožen iz Belgije s prevoženimi 140.000 km. Res je lepo ohranjen in po občutku oziroma po kilometrih sodeč sem prepričan, da je bil v Belgiji deležen samo daljših avtocestnih vožnej. V Belgiji je bil redno servisiran, kar je razvidno iz servisne knjižice. Predno sem ga kupil, sem kontaktiral tudi z Matjažem Stražišarjem, ki mi je svetoval in nakup sicer odobraval, le cena mu je bila nekoliko previsoka. Tako sva ga dne 20.12.2006 kupila in bila noro navdušena nad novim oziroma starim Saab-om. V tem navdušenju sem še isti dan poklical Matjaža,s katerim smo se sestali in preizkusil je Saab-a 9-3. Njegov komentar je bil: »Res je ohranjen, v bistvu ga niti nisi preplačal«! Dan je bil še lepši, še bolj pa, ko mi je dovolil voziti njegovega Saab-a 9-5 (noro). Podrobnosti niso pomembne, ker ne bi rad dobil na dom kakšne položnice! No, in kaj je bistvo mojega navdušenja? Od otroških let sem občudovalec avtomobilov, v okviru finančnih zmožnosti sem jih kasneje kupoval in absolutno prepogosto menjaval. Očitno mi nobena avtomobilska znamka ni tako hudo prirasla k srcu, da bi »ostal na njej«. Sedaj pri 50-ih letih in po 32 letih vozniškega staža pa sem le spoznal, da je Saab pravi avto zame. Zakaj? Saabova 60 letna tradicija-razvoj, izboljšave, varnost, hitrost, moč, trpežnost, udobnost, zanesljivost, odlična izdelava, po svoje lepota in nenazadnje, zakaj ne bi imel avtomobila, ki mi je cenovno dosegljiv, pa še karakterno se ujemava. Kaj se bo z mojim Saab-om dogajalo v prihodnosti ne vem, itak pa niti ne vem, kaj se bo v prihodnosti dogajalo z menoj? Obema pa je jasno, da bova skrbela drug za drugega in se predajala užitkom ob udobni in varni vožnji .......... SAAB F(OR)EVER! ...............
1. 30-01-2007 11:41 čestitam! Pozdrav! Sem lastnik dveh SAAB-ov, eden je 96-ka, letnik 1969, drugi je 9-3 2.2 TiD. In se samo vozim in vozim in nikoli nič. 9-3 imam že 6 mesecev in sem prevozil že več kot 20000 km. Ko pridem domov po prevoženih že več kot 300 km, nočem iz avtomobila, ker bi se še kar vozil in vozil. če bo mogoče, ne grem nikoli več na drugo znamko avtomobila, ker enostavno ne morem videti drugih znamk. SAAB do konca življenja Komentarje lahko pišejo samo registrirani uporabniki. Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6 |