Velikokrat sem slišal govoriti o oilsludge-u, vedel sem, da je to škodljivo, nisem si pa znal popolnoma razjasniti zakaj in kako nastaja. Stvar sem malo raziskal, in se, glede na to, da za to težavo trpijo novejši Saabi, odločil opisati kaj ta pojav sploh je.
Olja
Olja v avtomobilski industriji v grobem ločimo na dve skupini. Na mineralna in sintetična olja. Slednja zadnje čase izpodrivajo mineralna in polsintetična olja, ker imajo bolj ugodno karakteristiko viskoznosti-temperatura (viskoznost se z temperaturo manj spreminja), že v osnovi so bolj čista (ne vsebujejo žvepla, ki pospešuje korozijo in slabša mazalne lastnosti), ter so oksidacijsko bolj obstojna. Slabost pa je predvsem cena in hidrolitična nestabilnost (rad se veže z vodo).
V vsa olja pa se dodajajo aditivi. Za industrijske namene je delež aditivov v osnovnem olju približno 5%, v motornih oljih, pa jih je zaradi težjih pogojev delovanja, tudi do 20%. Tudi aditive ločimo v dve glavni skupini, in sicer aditivi, ki znižujejo trenje ter posledično obrabo (modifikatorji trenja (FM), proti obrabni (AW), ter za ekstremne tlake (EP)) in manjšajo porabo goriva (različni aditivi za različne režime mazanja), ter aditivi, ki vzdržujejo delovanje olja (antioksidanti, izboljševalci viskoznosti, aditivi kontrole kontaminacije, antikorozijski aditivi itd.). Z aditivi lahko osnovnim oljem bistveno izboljšamo lastnosti, določene lastnosti pa lahko z aditivi celo na novo pridobimo.
Oilsludge
Oilsludge je usedlina, ki se pojavi v izrabljenem motornem olju. Je navzven neopazna, vodi pa lahko do katastrofalnih okvar motorja. Zaradi nalaganja usedlin na površine motorja pride do zmanjšanega pretoka (oz. celo prekinitve pretoka) olja v motorju, povišanega tlaka olja, slabšega hlajenje in večjega trenja med gibajočimi deli. 
Oilsludge oz. »black death« se je začel pojavljati že v '80 letih, v večjem obsegu pa leta '97 in '98. V teh letih je avtomobilska industrija pod pritiskom zniževanja škodljivih emisij in zmanjševanju porabe goriva (Euro III norma je stopila v veljavo leta 2000. Slučaj?) v avtomobilih zvišala delovne temperature v motorjih (in s tem povečala izkoristek). Višja temperatura pa je hkrati pomenila, da so se produkti izgorevanja v valjih lažje vezali na olje, in to se je hitreje obrabljalo. In ne glede na to, da je bilo olje že zaradi višjih zgorevalnih temperatur bolj obremenjeno, pa so proizvajalci avtomobilov v tem obdobju servisne intervale še občutno podaljšali (od 5000km sredi osemdesetih let, do tudi 30000km danes).
Usedline so posledica združevanja produktov zgorevanja (saje, voda, ...) v večje kepe. Te kepe se nato usedejo na površine motorja, ter tako ovirajo pretok in packajo filter olja. Zoper temu pojavu so bili za avtomobilska olja razviti aditivi kontrole kontaminacije. Ti aditivi ohranjajo kislost olja, ter preprečujejo aglomeracijo (vezanje večjih delcev v olju v kepe). Po načinu delovanja ločimo dve vrsti aditivov, detergente in disperzente. Detergenti polarnim substancam v olju preprečujejo da bi tvorili kisline (vežejo se z snovmi v olju), disperzenti pa napadejo trdne delce v olju, ter jim preprečujejo vezanje med seboj.
Ti aditivi se med delovanjem porabljajo (razlog, da olje postaja črno), in ker jih v olju ni neskončno, jih zaradi že prej omenjenih višjih temperatur ter podaljšanih servisnih intervalov začne primanjkovati in se enostavno začne pojavljati oilsludge.
»Black death« na spodnjih slikah je iz Saaba 9-5 Aero po 70000km.
Težava pa sploh ni povezana z starostjo oz. številom prevoženih kilometrov ampak je odvisna samo od načina vožnje, servisnih intervalov ter predvsem dovzetnosti motorja oilsludge-u. Obstajajo tudi primeri ko se je oilsludge pojavil že po cca. 15000 prevoženih km. (Na zgornjih slikah motor Toyote 1MZ-FE 3.0L V6 po približno 14000km.)
Pomemben podatek za obrabo olja je čas delovanja motorja in ne število prevoženih kilometrov. Tako je motor v avtomobilu, ki naredi večino kilometrov po mestih (kratke vožne, stanje pred semaforji, počasnejša vožnja, ...) veliko bolj dovzeten za nastanek oilsludge-a kot tisti, ki vozi na relaciji. Za preprečevanje težav z oilsludge-om zato priporočajo pogostejšo menjavo olja (celo na 5000km ali 3 mesece), oziroma menjavo na časovni interval maksimalno 200ur delovanja (kar pa je seveda težko sledljivo). Priporočena pa je tudi uporaba kvalitetnih filtrov in sintetičnih olj ter menjavo hladilne tekočine vsake 2-3 leta.
Za oilsludge najbolj dovzetni avtomobili:
- Audi - 1997-2004
- Chrysler - 1998-2002
- Dodge - 1998-2002
- Hyundai - 1998-2004
- Lexus - 1997-2003
- Toyota - 1997-2003
- SAAB - 1999-2003
- Volkswagen - 1997-2004
Označevanje motornih olj
Motorna olja se večinoma označujejo po API (American petroleum institute).
Viri:
- Mitjan Kalin, Tribologija, 2002
- http://www.schleeter.com/
- http://www.tegger.com/hondafaq/faq.html
- http://www.carbibles.com/engineoil_bible.html
- http://www.chevron.ca/
- http://www.synlube.com/sludge.htm
Komentarjev (20) |
Za tiste ki ne vedo, je SAAB podaljšal garancijo na motor na 8 let. pogoj je, da je vozilo servisirano na uradnem servisu in da med predpisanimi servisni intervali in dejanskim servisoom ni več kot 2000 km (za številko ta trenutek nisem 100% prepričan je pa tu blizu)
Dva dni prebiram in pišem, ampak da bi pa pogledal oz. videl kako se oil sludge pravilno napiše pa ne. Sram me je.Ali je to povečanje pritiska dolvolj veliko, da bi se recimo videlo na after market števcih (ki jih nameravam v bližnji prihodnosti nabavit)
vsak motor "varnostni" ventil,ki se odpre in sprosti pritisk,če je le-ta
prevelik.
Če bi imel števec dalj časa vgrajen in bi vedel koliko pritiska imaš normalno
(seveda brez usedlin),bi verjetno opazil, da se je pritisk dvignil nad
"normalo".
Drugače so vsi senzorji in merilci v glavnem osredotočeni na to, da pritiska ni premalo.Ponavadi lučka posveti pri 0,5 bara,kar je že zelo malo."Delovni" pritisk je pa ponavadi min. 3-4 bare.
Drugače pa je pritisk olja za c900 tam nekje 2.8 bar pri 80 st. C
Sklop ima ponavadi 3 števce:
- temperatura vode ali olja
- pritisk olja
- merilec električne napetosti
Ti bi dal namesto prvega (merilec temp. strojnega olja) raje merilec temp. olja menjalnika ali namesto drugega (pritisk olja)?
Meni se zdi pritisk olja pomemben podatek, da bi videl, če ga imam npr. premalo.
A se sploh opazno spreminja med delovanjem?
Zanima me še, kaj dejansko lahko vidiš iz spremembe temperature olja menjalnika? Kaj to pomeni
Ena konkretno divja vožnja čez serpentine na stari cesti proti morju je pomenila opazno poslabšanje prestavljanja.
Verjetno pa gre za temperaturni razpon (Tambienta+50).
PS. V teh menjalnikih je ponavadi motorno olje ravno zaradi pregrevanja...
LP
ta zadeva se je meni zgodila na 9.3 tid 16v pri 100tkm ko sem auto kupil sem naredil 15tkm in je motor zaribaL! opozorilo vsem ki imajo namen kupiti model 9.3tid 16v ne priporocam 2005 serija je zgresena po 2007 napake odpravljene
Komentarje lahko pišejo samo registrirani uporabniki.
Prijavite se!
Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved