Ker kot tipičen voznik SAAB-a rad vozim hitro, predvsem po ovinkastih cestah, na vsake toliko stremim k (še) boljši legi na cesti. Pri starejših generacijah c900 je tipično, da nimajo vgrajenih lateralnih (prečnih) stabilizatorjev oz. t.i. sway bars (anti-roll bars). Zelo nenavadno za avto takega karakaterja in pregovorno odlično lego. Skratka, vgradnja omenjenega dodatka za najmanjši možen denar drastično izboljša lego na cesti in minimalno okrni udobje. Razno rezanje »fedrov« in posledično znižanje avta je samo odraz neznanja. Skratka, imel sem priliko dobiti tako sprednji kot zadnji stabilizator. Montaža prednjega je dovolj zoprna, velika možnost je tudi, da letnik ‘84 nima predpripravljenih lukenj v šasiji. To, in pa nekaj vedenja o podvozju me je sprovociralo, da grem najprej v montažo zadnjega. Zakaj?
Avti s sprednjim pogonom so »genetsko« podkrmarjeni (t.i. understeer). To pomeni, da ob preveliki hitrosti sprednji konec nese iz ovinka. Ta lastnost je pri avtih zaželena, saj je avto lažje obvladati, kot pa če pobegne zadnji konec. Seveda ima vse svoje meje. Nekateri avti so izredno podkrmiljeni, kar pomeni konstantno uhajanje iz (na volanu) nakazane smeri. Nagibanje avta v ovinkih to zadevo še poslabša, pa ne toliko zaradi prenosa teže, kot bi kdo mislil, ampak PREDVSEM zaradi spremembe naklona koles glede cestišče (t.i. camber). Efektivna stična površina se zmanjša.
In kako zmanjšati nagibanje v ovinkih? Z neko jekleno cevjo, ki povezuje obe kolesi s šasijo. S tem dosežemo, da sta obe kolesi nekako elastično povezani med seboj. S stabilizatorjem dosežemo, da se na zunanje kolo, kamor je pritrjen stabilizator (točka A na skici) prenese več teže. Sile v točkah B pa preprečujejo prečni nagib avta. Ker je skupni prenos teže (zaradi centrifugalne sile) konstanten, to avtomatsko pomeni, da bo na DRUGEM koncu (kjer ni stabilizatorja) prenos teže manjši. Manjši ko je prenos teže, boljša je lega!
Se pravi, če vgradimo stabilizator ZADAJ, bo prenos teže manjši SPREDAJ in s tem bo podkrmiljenje manj izrazito. če pretiravamo, lahko celo dosežemo, da ima avto s sprednjim pogonom lastnosti zadnjega pogona. To pa je zelo nevarno, saj pobeglega zadka ne moremo »rešiti«, kot to storimo pri RWD avtih. Skratka, pri naših spredaj gnanih SAAB-ih (ne bi sedaj izgubljal besed o SAABARUjih 9-2...) je zaželjeno, da je zadnji stabilizator močnejši od sprednjega (če je ta že prisoten). S tem se nekatere negativne lastnosti t.i. »nose-heavy« avta, kot je SAAB, kompenzirajo. Opomba: Kot je nekaterim znano, ima c900 (s štirimi potniki) idealno razporeditev teže (52% spredaj, 48% zadaj). Tistih 2% razlike služi temu, da voznik ni presenečen, saj avto še vedno ohranja podobne lastnosti kot neobtežen. Obenem pa to pomeni, da je prazen izredno težak v nosu. To je odlično pri vožnji v snegu, ni pa najbolje za ovinke, ker nos avta sili ven. In ravno z dodatkom stabilizatorja (-ev) omilimo podkrmiljenje, obenem pa obdržimo ostale že omenjene pozitivne lastnosti.
če koga zanima (neprimerno) več o tuningu šasije in podvozju nasploh, naj si prebere knjigo »How to make your car handle« od Fred Puhn-a.
Praktična izvedba
Za vgradnjo zadnjega stabilizatorja potrebujemo izredno kompliciran asortiman pripomočkov ???
Komentarjev (5) |
Poglej pa tudi na kako spletno trgovino, glede na to, da gre le za kovinske trame, ne sme bit preveč drago.
Zdaj pa en udoben stol pa prebrat.
Komentarje lahko pišejo samo registrirani uporabniki.
Prijavite se!
Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved