Strast do avtomobilov se je začela že zelo zgodaj. Namreč ko sem spregovoril. Moja prva beseda ni bila »mama« ali pa »ata«. Moja prva beseda ja bila »avto«! Kaj pa strast do SAAB-ov? Začelo se je z rosnimi osmimi. Na počitnicah pri bratrancu v Mežiški dolini. Vsak dan sva se prošetala mimo bajte mežiškega župana Praperja. Na dvorišču je bil parkiran temno modri Saab 900, turbo seveda. »To je pa SAAB od ta starega Praperja«, mi je zinil bratranec, »to je turbo in gre kot strela. Stari dedi je pravi frajer v tem avtu.«. »Takega bom jaz tud mel, ko bom velik,« mu rečem.

Bila je ljubezen na prvi pogled. Vso svojo mladost sem travmiral o Saabih in vsake toliko časa se je ponudila prilika, kjer se je moja simpatija do Saabov še ojačila. Končno pri 16-ih sem imel priliko, da se peljem s sosedovo svetlo modro 96-ko V4. Bilo je božansko. Potem je sosedovi 96-ki crknil motor in jo je hotel prodati – za 1000 Mark. Denarja nisem imel. Seveda pa sem tako dolgo fehtal svojo mamo, dokler se ni vdala in rekla, da mi posodi denar. A žal prepozno. Nek SAAB fanatik iz Maribora mi ga je speljal pred nosom. And the travma goes on.

Kot študent si seveda nisem mogel privoščiti avtomobila, kaj šele SAAB-a, a sanjal sem naprej. Prebral veliko katalogov in knjig, spremljal cene rabljenih SAAB-ov, skratka bil sem pravi frik. Zadal sem si cilj: hočem imeti srebrnega Aera 900 z ravnim nosom (do vključno 1986) in črnimi usnjenimi sedeži. Potem sem končal faks in dobil prvo službo – hvala bogu 30 km stran od doma. Potreboval sem torej avto. Dva meseca intenzivnega iskanja po internetu in oglasnikih, dva meseca kot sovoznik direktorja in sodelavcev, in potem ga najdem: svoj prvi avto, svojega prvega SAAB-a na avto.net-u. Lepo ohranjen SAAB 99 GL, v svetlo zeleni barvi, s 112.000 prevoženimi kilometri. Nisem se mu mogel upreti. Kličem številko in vprašam, če je avto še naprodaj in kje bi si ga lahko ogledal. Z gospodom na drugi strani malo kramljava, nakar me ta vpraša: »Pa vi niste Ljubljančan, a ne?«. »Ne,« mu odvrnem »sem Korošec.«. »Saj jaz sem tud iz Koroške, iz Mežice« mi odvrne. »A ja?« ga vprašam, »kako pa vam je ime?«. »Janez Praper, župan Mežice!«, mi odvrne! Zdaj pa naj kdo še reče, da to ni usoda! Usoda, ki pa se še ni končala. Bratrancu sem vendar obljubil, da bom imel 900 Turbo!

Sedaj je bila odisejada za 900 Turbom znosnejša, saj sem se vozil z 99-ko! Leto in pol sem hodil na Avto.net in iskal po oglasnikih, v te času že menjal službo, a nič! Kar naenkrat pa na Avto.net-u 900 Aero, srebrn, črno usnje, 175 konjev! Kar nisem mogel verjeti svojim očem – Aero v Sloveniji? Takoj zavrtim številko. Ko se srečava s prodajalcem, vem na pamet, na kaj je treba paziti pri nakupu SAAB-a: ročna zavora, turbina, menjalnik, električno pomična okna. In kaj ugotovim? Ročna ne prime, iz izpuha se vali moder dim in v tretji prestavi avto spušča glasove kot stari tramvaj, cestnino je bilo treba poravnati skozi strešno okno. Seveda nisem dolgo razmišljal: kupil sem ga! Dobrodošli problemi! So bili časi ko sem se skoraj zjokal. A prišel je tudi čas veselja – ko sem namreč po slučaju naletel na oglas, kjer je nekdo iz Kamnika prodajal po delih SAAB-a 900 – kar je bilo izredno dobrodošlo za obnovo mojega Aera. Še bolj dobrodošlo pa je bilo dejstvo, da je prodajalec 900-ke bil človek, ki se je izvrstno razumel na SAAB-e in je bil celo bolj strasten privrženec SAAB-ov kot jaz. Kaj to sploh gre? Gre, če ti je ime Mitja Jakša. S skupnimi močmi sva se lotila projekta »Rešiti edinega klasičnega Saba 900 Aero
 v Sloveniji« - vse do danes. Hvala Mitja!  Usoda se nadaljuje...



                                                                     Edini v Sloveniji, Saab 900 Aero Turbo 2.0