Bližnje srečanje s c900 na Brniku
Mitja Jakša   
ponedeljek, 09 april 2007

 Mogoče veste, da na Brniku uporabljajo SAAB-a c900 kot službeno vozilo za testiranje asfaltnih površin širom Slovenije. Zakaj ravno SAAB-a verjetno ni potrebno posebej razlagati ... No, danes sem po službeni dolžnosti šel na teren na Brnik. Ker pač stegnem jezik, ko se mi tako zazdi, se včasih celo pozitivno obrestuje. Z aviomehanikom sva se nekaj razgovarjala, pa sem »slučajno« omenil, če nimajo slučajno oni SAAB-a?

»Ja, imamo, in to dva!«, je bil odgovor.

No, on je seveda mislil malo potniško turbopropelersko letalo SAAB 340!

Jasno, da sem imel sam v mislih nekaj povsem(?) drugega – SAABa c900 Turbo. No, ko sem mu povedal, da vem, da ga imajo in da so ga lansko zimo butnili z »rolbo« in zadevo sanirali je bil šokiran. Napotil me je k sosednji delavnici, kjer naj bi čudo servisirali.

No, ker pri svoji redni službeni obveznosti ravno nisem imel kaj za početi, sem se sprehodil na cigaret in še malo do omenjene delavnice. S svojo razpoznavno uglajenostjo (haha) sem pristopil do gruče starejših zelo zaposlenih mehanikov. Predstavil sem se in zelo na hitro razložil ozadje. Po začetnem šoku se mi je predstavil vodja servisa in pokazal na (očitno edinega) človeka, ki upravlja s tem avtom – »Jaz sem vodja servisa, on pa avto vozi«. Brez trohice omahovanja me je odpeljal v sosednji hangar, kjer imajo spravljeno mehanizacijo za kritične razmere (s stališča oprijema ipd.). Na poti sva izmenjeala »podatke« o avtu... Tako kot vsa vozila, se je tudi c900 zasvetila rumeni barvi in v vsej gracioznosti svojih linij. Potem pa

»A ga boš peljal?«

Najprej sem pomislil, da gre za kakega zagrenjenega sarkastika, ki vidi samo svojo službo in zbada vse okrog sebe...no. pa le ni bilo tako. Z nekoliko »tršim« glasom je ponovil

»A ti najprej pokažem in razložim stvari, pol greva pa na vožnjo?«.

Skoraj bi me kap, pritisk sem imel okrog 210. No, kakor se za poznavalca klasik spodobi, nisem imel problemov z odpiranjem pokrova motorja, ki ima prevoženih ogromnih 47.300 km. Delovnih ur prav tako ni veliko, saj ga uporabljajo bolj v jesenskem in zimskem času.

Prijazni voznik mi odpre prtljažnik, kjer se bohoti posoda z vodo kapacitete kakih 300 litrov. Uporabljajo jo za špricanje le-te pod drsno (peto) kolo, ki je montirano v prtljažniku.

Posoda za gorivo je manjša in dislocirana. V kokpitu se na mestu spodnje DIN konzole nahaja tiskalnik, ki izpisuje rezultate meritev trenja. Na strehi je montirana bralna lučka, Namesto gumba za klimo je gumb za oranžne signalne luči, s švedskim napisom, ki se ga nikakor ne morem spomniti :-)

Desno od sredinskih venitlacijskih rež se nahaja nek »custom« računalniček, kjer izbiramo lokacijo, smer ter razdaljo meritve (npr. Brnik 3000m). Na zgornjem delu računala je bargraph display, ki prikazuje trenutno trenje s podlago. Nekje v bližini spodnje konzole sta še gumba za vklop računalnika ter spust kolesa. Na armaturi se nahaja števec pritiska curka vode. Za kontrolo je vgrajen še dodaten odometer (števec prevoženih km).

No, po strokovni uverturi je sledila vožnja – z menoj za volanom! Zaradi strogih varnostno-carinskih predpisov sicer nisva mogla kaj dosti bluzit naokoli, ampak... Vseeno sem imel možnost vsaj malo sprobati avto, ki ni na dosegu vsakega smrtnika, meni so se sanje več kot uresničile. Še več – z gospodom sem dogovorjen, da se v kratkem oglasim, on bo pripravil brošure, avto bom poslikal z normalnim fotoaparatom pa še kako bova rekla.

Kaj naj rečem – nadaljevanje sledi in hvala komurkoli že, da obstajajo ljudje, ki to sploh še znajo biti!

 




Napiši komentar

Komentarje lahko pišejo samo registrirani uporabniki.
Prijavite se!

Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved