Saab in dizel? Še pred nekaj leti bi taka misel kvečjemu porodila asociacijo na tisti vic, kjer v letalski nesreči umreta pilot in kurjač. A trg in želje potrošnikov so naredile svoje in tudi »letalci« so leta 1998 klonili in začeli vgrajevati dizelske motorje. Sprva je bil to še vedno ropotajoč in smrdeč stroj, ki je imel precej manjšo porabo goriva, to je bilo pa tudi skoraj edina prednost. Po drugi strani se sodoben dizelski motor glede karakteristik že lahko kosa s kakim bencinskim. Ker se na forumu pojavlja vedno več vprašanj na to temo, so tukaj zbrani vsi dizelski motorji, ki se vrtijo v Saabih, z nekaj tehničnimi podatki.
2.2 TiD
Prva dizelski motor je za GM razvil Isuzu. No, govori se, da so ga vzeli iz nekega njihovega starega kombija, tako da že ob predstavitvi ni bil čudo tehnike. Ima jeklen blok s štirimi valji in aluminijasto glavo s 16 ventili, ki jih odpira ena odmična gred. Pogon odmične gredi je izveden z verigo. Za polnjenje zraka skrbi turbina.
Podoben motor se najde tudi v nekaterih Oplih, kar pride prav pri iskanju rezervnih delov.
2.2 TiD, 1998-2001
- Prostornina (cm3): 2172
- Moč (kW/KM): 85/116 pri 4000 /min
- Navor (Nm): 260 pri 2000
- Servisni interval: 20.000 km / 1 leto
V jeseni 2001 je motor doživel manjšo prenovo: dobil je turbino s spremenljivo geometrijo lopatic in drugo črpalko za vbrizg goriva. Posledično naj bi bil tišji in bolj odziven, povečala sta se moč in navor, ki je na voljo v večjem razponu obratov.
Kako ga prepoznamo? Precej enostavno, kajti pokrov motorja je opazno drugačen.
2.2 TiD, 2001-2004
- Prostornina (cm3): 2172
- Moč (kW/KM): 92/125 pri 4000 /min
- Navor (Nm): 280 pri 1500-3000 /min
- Servisni interval: 20.000 km / 1 leto
3.0 TiD
Leta 2001 je bil za 9-5 predstavljen 3 litrski dizelski V6 motor, ki naj bi bil zadnji krik tehnologije. Blok in glava sta iz lahkih litin, ima štiri odmične gredi, ki odpirajo 24 ventilov. Za razliko od ostalih motorjev so odmične gredi gnane z zobatim jermenom. Vbrizg goriva gre po sistemu skupnega voda (common rail), pomaga turbina s spremenljivo geometrijo lopatic.
Žal se v praksi motor ni izkazal. Redni servisi so sicer redkejši, a zaradi zobatega jermena dražji. Pogosto se je kvaril EGR ventil, bolj zaskrbljujoče je pa to, da je pri velikem številu motorjev prišlo do okvare bloka, kar seveda pomeni uničen motor in luknjo v denarnici. Zaradi tega je ta motor relativno hitro šel iz proizvodnje, na trgu je pa precej vozil z blizu 200.000 km, kjer je katastrofa lahko samo še vprašanje časa. Lahko pa tudi ne…
3.0 TiD, 2001-2005
- Prostornina (cm3) 2958
- Moč (kW) 130/177 pri 4000 /min
- Navor (Nm) 350 pri 1800-3000 /min
- Ostalo V6, 24 ventilov, 4 odmične gredi gnane z zobatim jermenom
- Servisni interval 30.000 km ali 2 leti
1.9 TiD
Z letom 2004 so prišli novi motorji, ki so popolnoma druga pesem. Izhajajo iz Fiata, imajo jeklen blok s 4 cilindri ter aluminijasto glavo. Šibkejša izvedba ima 8 ventilov in eno odmično gred, močnejši pa 16 ventilov in dve odmični gredi. V vsakem primeru jih poganja veriga. Vsi motorji delujejo po principu common rail in imajo turbino s spremenljivo geometrijo lopatic. Vse to pomeni precej tišje in bolj uglajeno delovanje, manj dima, 90% navora med 1750 in 3250 /min., manjše izpuste škodljivih snovi,… Servisni interval je za vse na 30.000 km ali 2 leti.
1.9 TiD 120, 2005(?)
- Prostornina (cm3) 1910
- Moč (kW/KM) 88/120 pri 4000 /min
- Navor (Nm) 280 pri 2000-2750 /min.
1.9 TiD 150, 2004
- Prostornina (cm3) 1910
- Moč (kW/KM) 110/150 pri 4000 /min
- Navor (Nm) 320 pri 2000-2750 /min.
1.9 TiD 180, 2007 (?)
- Prostornina (cm3) 1910
- Moč (kW/KM) 132/180 pri 4000 /min
- Navor (Nm) 400 pri 1850-2750 /min.
Komentarjev (14) |
Servis je poglavje zase...
če bi se sam odločal za diesel SAAB-a, bi definitivno vzel nekdaj pregovorno slabega Italijana, ki je po zagotovilih mnogih trenutno v sami špici, kar potrjujejo tudi specifikacije 180 hp motorja. Pri borih 1.9 Litra precej bolje kot vzhodnjaški 3.0 V6!
Da o prednostih verige sploh ne govorim...
Torej, kar vem je veriga bolj vzdržljiva kot jermen, čeprav tudi jermeni danes... in to je vsa prednost verige, ki mi trenutno pride na pamet. Prednost jermena pa je manjša masa in tišje delovanje (ker ni vibracij ki nastopajo pri vseh verigah), po vrh vsega pa je še cenejši. (Pa menda ne potrebuje mazanja
) To je tako na hitro recimo. Zato me zanima, glede na to, da velja splošno prepričanje, da je veriga boljša, kakšne so še prednosti verige (glede na to da se še vedno vgrajujejo v določene motorje).
Jermen se bo in se strga brez opozorila. Veliko primerov npr. Renault Clio. Veriga se v 99% primerih kvečjemu raztegne, nakar lahko začne ropotati.
Striktno SAAB: Pri SAAB-ih (I4 bencin motorji) se verige v celi življenjski dobi motorja (500.000+ km) skorajda ne menja, natezalniki so zaradi zasnove večni. Ko/če se veriga raztegne, je ponavadi vzrok v prezanikrnih servisnih intervalih. Edini "incident", ki jih je SAAB imel z verigami (ki jih vgrajuje od l. 1967) je bilo 1991/92, ko so zamenjali proizvajalca le-teh na modelu 9000 2.3.
Zaključek - namesto 500-1.500 EUR težkega servisa jermena na vsakih 100.000 km vas pri "verižnem" SAAB-u čaka vsaj 350.000 km brez tega (tudi psihično) obremenjujočega stroška.
Povrh vsega pa še vedno manj smrdijo
Z modelom NG900, ki je bil kar se tiče zmogljivosti in ostalega stopnica navzdol glede na c900 ter kasnejšo odločitvijo, da začno vgrajevati še diesel motorje v 9-3 , so si velik delež te prepoznavnosti zapravili.
Tudi pri sedanjem modelu Aero X se marsikdo zgraža, da premore zgolj 280 KM, medtem ko konkurenčni modeli - recimo BMW M3 in M5 premorejo mnogo več.
). Sicer pa precej najdeš na http://www.parkers.co.ukKomentarje lahko pišejo samo registrirani uporabniki.
Prijavite se!
Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved