Švedski Saab, ki ga je zaradi finančnih težav pred leti pod svoje okrilje vzel General Motors, v preteklosti pa se je zmeraj izkazal z naprednimi, novimi in celo revolucionarnimi rešitvami v svojih avtomobil, ponovno obljublja velik korak naprej pri razvoju bencinskih motorjev. Potem, ko so pred natanko 25. leti v proizvodnjo pripeljali prvi serijski turbo motor, se danes vračajo z idejo motorja, pri katerem se spreminja kompresijsko razmerje. No, da ne bo pomote, ideja je že realizirana! Saab namreč že testira tlačno polnjen 1,6 litrski motor pri katerem se kompresijsko razmerje spreminja od 8:1 do 14:1.

Kompresijsko razmerje že od samih začetkov motorizacije predstavlja velik pomen za izkoristek motorja. In kaj sploh predstavlja kompresijsko razmerje? Kompresijsko razmerje je definirano z vsoto delovne prostornine in zgorevalnega prostora deljeno s prostornino zgorevalnega prostora. Z drugimi besedami predstavlja stopnjo kompresije zmesi pred vžigom. V osnovi: večje je kompresijsko razmerje, večji je izkoristek energije. In kje je potem problem, boste rekli. Kompresijskega razmerja ne moremo dvigovati neomejeno, ker lahko v takšnih primerih prihaja do nekontroliranega zgorevanja oziroma samovžiga goriva v določenih conah, kar v praksi običajno imenujemo klenkanje. Ker lahko klenkanje pripelje do poškodb motorja, se vrednost kompresijskega razmerja določi na osnovi pogojev pod polno obremenitvijo, kar pomeni, da motor deluje na varni strani tudi pri delnih obremenitvah. Torej gre za kompromis. Kompresijsko razmerje se ne spreminja, kar pomeni, da motor skoraj nikoli ne deluje optimalno. SVC motor pa se lahko optimalnemu delovanju vsaj približa, če ga že doseči ne more.

Začetek razvoja motorjev s spreminjajočim se kompresijskim razmerjem sega v 80. leta preteklega stoletja. No, če smo popolnoma točni so ideje in prvi poskusi stari že skoraj toliko kot je star motor z notranjim zgorevanjem. Razvoj motorjev s spreminjajočim se kompresijskim razmerjem pa je svoj pravi razmah lahko doživel šele z razvojem zmogljivih računalniških sistemov za nadzor delovanja motorja, saj spreminjanje kompresije predstavlja pomemben dodaten kontrolni parameter, ki ga mora sistem zajeti, obdelati in temu primerno reagirati s pravilno količino vbrizganega goriva.

Saab je svoj prvi motor z omenjeno tehnologijo pričel testirati sredi 90. let. Takrat je to bil 6 valjni vrstni 1,4 litrski motor. Predvidevanja so ciljala na sposobnosti 3 litrskega V6 motorja ob 30% manjši porabi. Ker karakteristike motorja niso sovpadale s cilji oziroma zahtevami za vgradnjo v njihova vozila, so se odločili, da ga zamenjajo z nekoliko večjim (1598 ccm), a tokrat 5 valjnim vrstnim motorjem

Kompresijsko razmerje motorja se v odvisnosti od obremenitve spreminja od 14:1 pri delni obremenitvi do 8:1 pri polni obremenitvi. Sprememba kompresijskega razmerja se doseže z nagibanjem glave in valjev motorja (Monohead), kot je prikazano na slikah 2 in 3. Maksimalni nagib glave motorja znaša 4 stopinje, s čemer se zmanjša kompresijsko razmerje iz 14:1 na 8:1. Glava motorja je z blokom motorja oz. ležiščem glavne osi povezana le preko posebnih gumijastih tesnil, ki preprečujejo uhajanje olja iz motorja. Nagibanje poteka preko posebnega hidravličnega krmilnega sistema. Ustrezno kompresijsko razmerje določi Saabov sistem za nadzor in krmiljenje motorja Trionic na osnovi meritve motornih vrtljajev, obremenitve in kvalitete goriva. Isti sistem v odvisnosti od potreb uravnava tudi delovanje mehansko gnanega kompresorja, ki lahko polni z maksimalnim tlakom 2,8 bar, kar je precej več, kot zmore katerikoli izmed Saabovih turbo kompresorjev. Za mehansko gnan kompresor so se odločili, ker na tržišču ni primernega turbo kompresorja, ki bi omogoča tako visoke tlake polnjenja ob mali vztrajnosti oz. hitrem zagonu kompresorja (Turbo luknja).

Maksimalna moč motorja tako znaša 225 konjev, maksimalni navor pa 305 Nm, kar veliko, če upoštevamo, da ima motor delovno prostornino le 1,6 litra, a na drugi strani ne tako veliko, če pomislimo na visok maksimalni tlak polnilnega zraka.

V vsakem primeru bomo o predstavljenem konceptu v prihodnosti še veliko govorili, saj bo omogočal, da bodo lahki in majhni motorji, sposobni poganjati velika vozila, dosegali sposobnosti 3 litrskih velikanov ob 30 in več procentov manjši porabi.

Za konec:
Le kako boste prepričali soseda, da ima vaš 1,6 enako moč kot njegov 3,0?