Strela |
Siniša Jančič [DJ] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
sobota, 20 oktober 2007 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||
Najbolj brezkompromisen avtomobil, ki je prišel iz SAABove tovarne v zadnjih 15 letih, duhovni naslednik modela 900 SPG/Aero, je zagotovo SAAB 9-3 Viggen. Že iz imena, ki ga deli z enim najboljših lovcev svojega časa – SAABom JA 37 Viggen, pomeni pa »strelo« po švedsko, je mogoče sklepati, da ne gre za vsakdanje vozilo, temveč za visoko zmogljiv stroj, ki predstavlja SAABovo videnje športnosti. Narejen je bil kot naslednja stopnica za kupce, za katere je bila športna serija »Aero« preveč civilna in so želeli še bolj športno naravnan avtomobil. V tem članku se bom osredotočil predvsem na razlike med Viggenom in ostalimi izvedenkami modela 9-3, kar pomeni da pri elementih, kateri ne bodo posebej obravnavani, ni večjih razlik med izvedenkami. Razvit je bil v sodelovanju z renomiranim britanskim predelovalcem avtomobilov, podjetjem TWR (Tom Walkinshaw Racing), ki je »odgovorno« za številne vrhunske športnike znamk Jaguar, Volvo in SAAB. V osnovi gre za močno predelanega takratnega 9-3 Aero, v katerega so vgradili večji 2,3 litrski turbo motor. Javnosti je bil predstavljen z modelnim letom 1999, prodajal pa se je do leta 2002 (v ZDA) oz. do leta 2000 (v Evropi, vendar so 9-3 Aero modeli 2001-02 uporabljali kar nekaj rešitev iz Viggena). Proizvodnja je obsegala manj kot 3000 primerkov, od tega jih je bilo cca. 1000 namenjenih za ZDA in cca. 500 za Veliko Britanijo. Šasijo so izdelovali v Trollhattanu, ki so jo nato v klimatiziranih zabojih pošiljali v Uusikaupunki na Finskem, kjer je potekala končna sestava. Na voljo pa so bile vse 3 karoserijske izvedenke (5-vratni, 3-vratni in kabriolet). Prodaja po izvedenkah in letih:
Izbira menjalnika in barv karoserije je bila bistveno bolj omejena: na voljo je bil izključno 5 stopenjski ročni menjalnik in 6 barv: Lightning modra, Monte Carlo rumena, Steel siva, srebrna, črna in Laser rdeča, s tem da je daleč najbolj pribljubljena bila Lightning modra, ki je zato znana tudi kot Viggen modra. Slika : Nekatere od barv karoserije Notranjost je bila v vsakem primeru usklajena z zunanjostjo, in sicer je šlo vedno za kombinacijo črnega usnja in usnja v barvi karoserije z vgraviranimi Viggen logotipi v naslonih, medtem ko so vložki v armaturni plošči ne glede na barvo bili posebna imitacija kovine. Sami sedeži so bistveno razlikovali od navadnih, saj so nudili precej več bočnega oprijema in so bili prilagojeni dinamični vožnji. V Viggena so vgradili motor B235, in sicer inačico B235R. Gre za motor iz SAABove H družine motorjev, neposredni predhodnik B235R pa je B234R motor iz modela SAAB 9000 Aero. Isti motor so leta 1998 začeli vgrajevati v model 9-5 Aero. V Viggena se je vgrajeval v 2 inačicah: 225 konjski (166 kW) v modelnem letu 1999 in v 230 konjski inačici (169 kW) v kasnejših letnikih. Sicer nekoliko modificiran, vendar enak motor, še danes poganja najmočnejšega SAABa, najnovejšega 9-5 Aero, kjer razvija 260 konjskih moči. Slika: Spremembe v primerjavi z navadnim 9-3 Viggen je bil prvi 9-3, v katerega so vgradili »Trionic7« ECU iz modela 9-5, ki se je lahko pohvalil z 32 bitnim procesorjem, zmožnim več kot 2.000.000 izračunov v sekundi. Upravljal je z elementi kot so temperatura izgorevanja, kontrola pritiska turbine, spremenljiva krivulja navora in drugimi kritičnimi procesi v motorju. Turbina v Viggenu je znamke Mitsubishi, gre pa za model TD04-HL15T. Številni lastniki so uspeli iz slednje »izvleči« do 280 KM stalne obrementive, za kratek čas pa zadostuje tudi za 300 KM, vendar gre v tem primeru za zelo vroč zrak, ki lahko škodi motorju. Viggen je zaradi velika navora dobil tudi posebno »heavy duty« sklopko, ki je lahko prenašala veliko večje obremenitve kot sklopke v bolj civilnih izvedenkah SAABa 9-3. Slika :Turbina Mitsubishi TD04-HL15T Številni avtomobilistični novinarji so pogonski sklop hvalili predvsem zaradi zelo pametno preračunanih prestavnih razmerij, saj je pri vsakdanji vožnji pri 100 km/h v peti prestavi motor mirno predel pri 2200 RPM. Posebej ugoden za avtocestna prehitevanja je bil tudi izjemen navor 350 Nm pri vsega 2500 RPM, kar je po nekaterih virih zadostovalo, da je Viggen pri avtocestnih medpospeških (80 - 120 km/h) pustil za saboj tudi nekatere super športnike, kot je bil takratni Porsche 911 Turbo. Velika turbina in velik navor so nažalost zahtevali tudi svoj davek: največji Viggenov problem je bil t.i. »torque steering«. O pojavu si lahko več preberete na Wikipediji Klik!, v osnovi pa gre za nekontrolirano samovoljno zavijanje avtomobila ob močnem pospeševanju. Pojav je znan pri številnih močnih avtomobilih s sprednjim pogonom, vendar je pri Viggenu zaradi ogromnega navora, stopničaste krivulje le-tega in predvsem odsotnosti elektronskih "možganov", ki bi skrbeli za nadzor vozila, ta pojav močno poudarjen. Viggen je kontrolo zdrsa (Traction Control System) dobil šele z modelnim letom 2001 (takrat je bil Viggen na voljo samo še v ZDA), skupaj z vsemi ostalimi inačicami SAABa 9-3. Bolj napredni sistemi, kot je kontrola stabilnosti (Electronic Stability Program) v Viggenu niso bili nikoli na voljo. Nekateri konkurenti s podobnimi problemi (npr. Volvo S60 T5) so jo takrat že implementirali in na tak način precej uspešno krotili svoje divji temperament. Zanimivo je, da je Sven Wernståhl, glavni inženir, zadolžen za šasijo, ob neki priliki dejal, da so »torque steer« namenoma pustili, saj naj bi s tem »vozniku omogočili vpogled v dogajanje na sprednjih kolesih, da bi lahko občutil izziv moči«. Zlobni jeziki bi lahko rekli, da jim je to zagotovo uspelo. Zoper neprijeten pojav so Viggen entuziasti uporabili veliko bolj ali manj uspešnih prijemov modifikacije podvozja; od Koni amortizerjev preko zniževanja avtomobila do raznih eksperimentov s pnevmatikami različnih tipov in izdelovalcev. Vsekakor pa obstaja konsenz, da je t.i. Viggen Rescue Kit podjetja Abbott Racing daleč najboljši začetek za vse serijske (stock) avtomobile. Gre za paket nekaj ključnih elementov podvozja, ki jih je Abbott Racing, ki velja za enega največjih strokovnjakov za dirkalne SAABe, spravil skupaj z namenom narediti iz Viggena avtomobil, kakršen bi moral biti že na začetku. Poleg te rešitve so nekateri priznani tunerji oz. specialisti, kot sta Hirsch in Heuschmid, sestavili svoje pakete priporočil in modifikacij, ki jih bodoči lastnik Viggena ne bi smel spregledati pri iskanju rešitve za krotitev divjih švedskih konjev. Zaradi svojega temperamenta Viggen velja za enega najbolj zahtevnih avtomobilov za športno vožnjo, kjer so ovinkastim cestam in deževnim razmeram kos le najboljši vozniki. Ravno nasprotno je za vsakdanjo vožnjo in avtocestno križarjenje večina kritikov avtomobil pohvalila, saj je z obilico moči zagotavljal varna prehitevanja, veljal pa je tudi za enega najbolj ekonomičnih v razredu avtomobilov z več kot 200 konjskimi močmi. Poraba se je gibala med 7 in 12 litri (visoko oktanskega) bencina na 100 prevoženih kilometrov.Motor kljub svoji radikalnosti ni zahteval posebenga vzdrževanja, vendar večina lastnikov kljub temu svetuje menjavo olja na 10.000 km in ne na 20.000 km, kot priporoča izdelovalec. Nasvet drži še toliko bolj, če je športna vožnja pogosta, na ta način pa tudi zmanjšamo možnost t.i. »oil sludge-a«, praktično največjega problema na SAAB motorjih v zadnjih 20 letih, kjer lahko zaradi zgostitive olja pride do težkih okvar motorja. Serija motorjev B235 velja za najbolj rizično od vseh, tako da je skrb več kot upravičena. Velike razlike med Viggenom in ostalimi 9-3 je mogoče najti pri podvozju. Slednje je posebej prilagojeno športnemu karakterju avtomobila. To v praksi pomeni nižji avtomobil, predelane amortizerje, anti-roll bar, močnejše ABS zavore z 16'' hlajenimi navrtanimi diski in nizko profilne 215/45/17 Dunlop SP Sport 2000 pnevmatike. Rezultat vseh teh predelav je tiha in udobna vožnja po kvalitetnem cestišču in pa kar precej neudobna vožnja po neravninah. V ovinkih je avtomobil stabilen z nekaj začetnega nagibanja karoserije v samem začetku ovinka, pri močnem zaviranju pa je mogoče zaznati nekaj »potapljanja« sprednjega dela. Večina novinarjev se je strinjala, da Viggenu ni mogoče očitati nikakršne inferiornosti kar se tiče športnosti podvozja in ustreznosti slednjega pri agresivni vožnji, vendar so mnogi menili, da je takratna konkurenca (npr. BMW 330) znala pokazati enake športne sposobnosti ne da bi ob tem žrtvovala udobnost do te mere, kot je to bil primer pri Viggenu. Navzven se je Viggen precej razlikoval od ostalih inačic. Najbolj opazen je bil t.i. Viggen body kit, paket aerodinamičnih modifikacij, ki ga je oblikoval Ian Callum, oblikovalec sodobnih Aston Martinov in Jaguarjev. Sestavljali so ga precej večji odbijači in pragovi, poleg tega pa se je na prtljažnih vratih znašel velik spojler, zaradi česar so morali prestaviti anteno za radio. Posledica Viggen body kita je za 8% manjši upor (0.31 Cd), posledica spojlerja pa je 60% večji »downforce«. SAABov glavni oblikovalec, Einar Hareide je izrazil prepričanje, da mora aerodinamika igrati ključno vlogo pri vseh SAABih, noben dodatek pa ne sme biti tam samo zaradi okrasa, ampak mora imeti točno določen namen. Ostali elementi, po katerih je bilo Viggena mogoče ločiti od ostalih inačic so posebni Viggen logotipi na boku in posebna, 17 palčna, 5 kraka, Viggen lita platišča. Kar nekaj od naštetih elementov je z modelnim letom 2001 in koncem prodaje Viggena na evropskih tleh romalo na inačico 9-3 Aero, tako da med Viggenom in 2001-2002 Aerom ločijo samo pravi poznavalci. Namig: platišča, spojler, Viggen logotipi, (nekatere) barve karoserije. Kot zanimivost naj še omenim, da so kupci Viggenov v ZDA bili deležni brezplačnega dvodnevnega tečaja športne vožnje v Road Atlanti in večerje z direktorji SAABa v ZDA iz bližnjega Norcrossa v Georgiji. Program se je imenoval Viggen Flight Academy in se je kasneje preimenoval v današanji SAAB Aero Academy. Tehnične značilnosti (za novejšo, 230 KM inačico):
Slika : Krivulji navora in moč Povezave: Začetne točke:
Fotografije:
1. 21-10-2007 12:09 VIGGEN. Krasen članek. človeka kar prime, da bi se zapeljal v Nemčijo po njega... 2. 21-10-2007 12:18 Se strinjam z Rudijem. Super članek in cel dan sem potiho razmišljal možnosti da bi imel enega & presurfal vse Autoscout-e in Mobille.de-je O Viggen-u nisem nikoli kaj dosti razmišljal & študiral, ampak po prebranem vidim, da ima tisti čar eksotičnosti in enegance, ki najbrž privlači veliko Saab-ovcev. Ali morda veš, kakšna je bila cena novih? (koliko so bili dražjih od ostalih modelov). Pa najbrž bom še zatežil s kakim vprašanjem 3. 21-10-2007 12:32 Pohvala tudi z moje strani. Viggna sicer ne bom kupu, je pa zelo pohvalno, da se tale naš portal vsebinsko razširja tudi na "novejše" SAAB-e. Keep on the good work! 4. 21-10-2007 14:01 O cenah je malo cudno govoriti o absolutnih zneskih, ker je vecina podatkov, ki jih imam v dolarjih, dolar pa je dozivel precej radikalne spremembe v zadnjih 10 letih ... Ampak relativno cene pa so zelo konsistentne: Viggen je bil 30% drazji od osnovnega modela v ZDA (185 KM) in 15% drazji od HOT/Aero (205 KM). Slednji je bil po mojem mnenju dalec najboljsi nakup ... Gre za precej bolj uravnotezen avtomobil, ampak danes, v retrospektivi pa je Viggen OGROMNO pridobil na "caru" ... Je kljub vsemu pravi eksot in tudi moja prva izbira ko govorimo o SAABih. 5. 21-10-2007 14:03 P.S. Iskreno hvala vsem za prijazne besede! Cloveku ni skoda vlozenega casa in truda, ko vidi tako pozitiven feedback. 6. 21-10-2007 15:01 Pohvala Zdravo Sinisa, tudi sam bi v osnovi predvsem pohvalil tvoj clanek in predvsem dejstvo da si opisal predvsem razlike in tako izluščil kar Viggen dejansko je. Tvoj stil člankov bi veljalo nadaljevati za vse novejše modele. Dejansko moramo organizirati srečanje kjer si sistematično zamenjamo avtomobile in vsak s svojega konca opiše svojega in vozilo svojih kolegov. tako bomo dobili poleg tehnične osnove pobrane iz raznih pisnih virov tudi osebna mnenja vseh nas , ki bomo mislim da iz prve roke lahko konsezno določili ključne razlike med vozili. 7. 21-10-2007 15:46 Pohvala matjaz: IMHO gre za odlicno idejo! Mislim da je akumulacija teoreticnega znanja ze dosegla nek optimum, medtem ko je dejanskih izkusenj in s tem povezane verodostojnosti kritik precej manj. Bi bilo pa potrebno to srecanje pametno organizirati; izdelati tabele s kriteriji ocenjevanja posameznih sklopov, omogociti vzporedna in/ali veckratna testiranja, nato pa zadevo mogoce celo informacijsko podpreti, da bi bilo mogoce bazo neprestano dopolnjevati in delati razne analize na podlagi meritev. To velja, ce se bomo lotevali zadev zares - seveda se lahko vse skupaj naredi tudi na precej bolj uzivaski nacin. Moram pa se ze v startu "opraviciti" ... Kljub svoji strasti do SAABov, ne vozim SAABa. Mogoce (upam) pa to ni tako nepremostljiva ovira da se ne bi mogel udeleziti srecanja, saj vozim najblizjo konkurenco, kar jo SAAB premore, tako bi najbrz tudi ta primerjava bila zanimiva. V nasprotnem pa se bo treba podvizati in po najkrajsi poti zasluziti dovolj denarja, da plane o nakupu crnega Viggena za drugi avto cim prej spravim v realizacijo :-) 8. 21-10-2007 22:36 Pohvala Ideja je v osnovi dobra, čeprav je potrebno vsak avtomobil primerjati v okolju, kjer se odreže najbolje. Recimo, c900 cabrio je potrebno preizkusiti poleti v slovenskem primorju ali stari cesti na morje, da se pokaže v vsej svoji luči. c900 SPG se izkaže na katerikoli medkrajevni ovinkasti cesti. NG900 pa je bil super udoben na daljših relacijah (avtocesta), medtem ko je bila vožnja na ovinkasti cesti zaradi velikega nagibanja, precej neprijetna. Kako je z drugimi Saab-i, 9000, 9-5 in ostalo ne vem ... je pa tako, da npr. vožnja v koloni, kjer si za 10 km izmenjamo vozila, ne bo pokazala pravih razlik. Morda bi lahko vsak lastnik drugemu pokazal moment, kjer se avto najbolje izkaže. 9. 21-10-2007 22:49 Pohvala DJ, ne glede na to, da nimaš Saab-a, ne bo problema, če do takega množičnega navzkrižnega preizkusa res pride. Dejansko pa po prebranem dojemam, da je Viggen zagotovo klasika oz. take vrste avto, ki si ga kupiš in nato z veseljem skrbiš zanj, ga proučuješ ... skratka ti postane neke vrste hobi. Skorajda škoda je kupiti nek manj izviren avto, če kupuješ nekaj v tem cenovnem rangu, toda najdeš npr. lepega Viggna (in ne rabiš karavana za familijo). 10. 22-10-2007 05:25 Pohvala Mislim, da so sicer že pred mano povedali... človeku delaš skomine Bravo! 11. 22-10-2007 13:16 Pohvala Grega, mislim da ne bi smel biti prevelik problem najti kako lokacijo, kjer bi se v 15km dalo preizkusiti vse oblike voznje, ki si jih navedel ... Glede nakupa Viggena je pa tako, da je to fenomenalen drugi avto, za prvega pa je treba biti previden. 9-3jka ni znana po svoji zanesljivosti, Viggen je pa kvecjemu se precej bolj tvegan; malo ljudi je kupovalo ta avto, da bi se vozilo po omejitvah. Pa tudi ce bi dobil avto od kakega "dedka", se vedno gre za 8 let stare avtomobile, ko je normalno da so kaki deli dotrajani. S servisno mrezo in rezervnimi deli v Sloveniji pa tudi vemo kako je (dvomim da je kdo na KMAGu sploh kdaj slisal za Viggena) ... Skratka, hocem povedati, da se je treba nakupa lotiti s trezno glavo. Pricakovati, da bo Viggen delal 24h/dan, 365dni/leto kot kaksna Toyota Corolla je po moje iluzorno in vsak ki pricakuje da bo nakup edini "tricky" del (ugoden nakup je seveda zivi pekel, sem izkusil na svoji kozi), bo najverjetneje razocaran. Po drugi strani pa, ce ti sluzba ni odvisna od delujocega vozila oz. ti avto ne predstavlja kriticnega elementa v lifestyleu in se zavedas, da si avto kupil s srcem in ne z razumom, potem si kandidat za nakup Viggena kot prvega in edinega avta. Je pa to moje subjektivno mnenje. P.S. Spet sem se razpisal. 12. 22-10-2007 14:10 Pohvala DJ je zapisal : "dvomim da je kdo na KMAGu sploh kdaj slisal za Viggena" ta je bila pa nizka za v gleženj je pa res kar praviš. To je po opisu sodeč pol dirkalnik kjer se moraš celo spoznati na nastavitve podvozja. Zanimivo pravzaprav, da je sedaj normalno da ima avto 260 konjev, 8 let nazaj pa je 230 pomenilo tak preskok v zahtevnosti. 13. 22-10-2007 22:41 Pohvala če kupuješ avto za daljše obdobje in bolj s srcem kot z glavo, potem lahko vzameš v zakup tudi to, da je v vsak tovrstni avto potrebno po nakupu vložiti še nekaj $$. Jaz ne bi iskal super ohranjenega (vprašanje če sploh obstajajo, razen če ga iščeš 2 leti), temveč takega, ki ne bi bil zaleten in povsem "zgonjen". Primer so recimo c900 - najbrž še pri vsakem še tako lepem primerku tega avta na koncu nabere kar dolg spisek potrebnih posegov. Je pa najbrž to za Viggna precej dražje ... recimo sklopka, diski, amortizerji so za c900 poceni, za Viggna pa najbrž ne ... Jaz sem se odločil, da bom skušal nekaj časa furati samo c900-ke; cabrio je bil deležen take večje prenove, SPG pa je šele na začetku. 14. 22-10-2007 22:46 Pohvala Je pa res, da se urejenega Viggna morda ne spodobi imeti za prvi avto ... kot vsakega zbirateljskega primerka, ga je škoda za vožnjo v mestnih središčih v dopoldanskem času, puščanje na "sumljivih parkiriščih" itd. Za to so VW-ji, Nissani in ostali DJ - kako pa se kaj drži cena Viggnom - je njihova cena odkar si jih si iskal, kaj padla? Si šel kakega pogledati & sprobati? 15. 22-10-2007 23:51 Pohvala @ matjaz: upostevati je treba ogromen napredek elektronike v zadnjih 10 letih. Viggen je bil prakticno brez elektronskih pomagal, kar je smrt za mocnega prednjepogonasa. Danes je kakem Golfu GTI n-krat vec racunalniskih mozganov, ki skrbijo za stabilnost vozila. @ Grega: Cudne stvari se dogajajo z Viggeni v zadnjih 3 letih: VELIKO manj jih je naprodaj. Zdaj mislim da ni vec kot 5 kupejev v celi EU naprodaj, medtem ko je vcasih izbira bila tudi po 25 avtov in vec. Cene sicer so nekoliko padle, s povprecnih cca. 14.000 EUR na cca. 12.000 EUR, ampak ne vem ali gre za dejanski premik, ker je na 5 avtomobilih zelo tezko delati statistiko. Zalostno je, da je moja ljubezen do Viggena cisto teoreticna - se nikoli ga nisem imel prilike voziti. Vozil sem "le" Aera in se zaljubil. Najblizje sem bil uvozu enega Viggena iz okolice Rima (crni, zelo ugodna cena, italijansko popraskan), vendar je bil prodajalec skrajno neresen in je (bojda) avto prodal tik preden bi se moj uvoznik z njim dogovoril kaj konkretnega (ali je bil prodajalec neresen ali uvoznik, je tudi vprasanje na katerega ne bom nikoli dobil odgovora). Gledanje teh avtomobilov v zivo je pa grozen podvig; ponavadi so v res oddaljenih delih Evrope, tako da se ti pot niti priblizno ne izplaca, razen ce ga ne kupis. Ce pa ga kupujes, moras imeti takoj se nekoga s sabo, itd. itd. ... Na koncu sem prisel do tega, da je bolje najti uvoznika, s katerim podpises kolikor se da restriktiven dokument, kaj sme uvoziti in pustiti strokovnjaku naj dela svoje delo. Je pa to ze druga tema ... 16. 23-10-2007 08:16 Pohvala če je torej cena 12.000 EUR je dobro imeti proračun vsaj 15-16.000, da te ne presenetijo negativno kake nakdnano odkrite reči. Ali morda veš kako drago je vzdrževanje Viggnov in Aerov - so amortizerji, diski, sklopk in ostalo precej dražji kot pri normalnih modelih 9-3? Se spomnim, da Mitja velikokrat omenja, kako je recimo vzdrževanje 9000-ke dražje od vzdrževanja c900. Pa nek drug frend mi je pravil kako drago ga je koštalo vzdrževanje BMW M3, kjer menjava prednjih diskov in ploščic pride 1000 EUR če se prav spomnim. 17. 23-10-2007 08:20 Pohvala Tudi meni so se vzbudili skomini, saj Viggena prej nisem poznal. Ali ga ima kdo v Sloveniji? lp, Jože 18. 23-10-2007 08:21 Pohvala Ali prav razumem, da je obstajal tudi Viggen Cabrio? 19. 23-10-2007 13:19 Pohvala @ Grega: Zal teh podatkov nimam. Sklepam, da bi originalni deli za Viggena znali biti precej zasoljeni, vendar bi jaz ciljal na aftermarket izdelke, kjer pogosto za manj denarja dobis boljsi izdelek. Ne gre pa za neke vidne elemente, ki bi avtu odvzele "stock" videz. @ Jože: Viggenov v Sloveniji ni. Najboljsi priblizek je 7 registriranih 205 konjskih SAABov 9-3, od katerih so nazalost cisto vsi 5- vratni, nekateri pa niti Aero niso (ampak so SE). Med njimi je tudi nekaj avtomatikov. @ Gost: Viggen je obstajal v vseh izvedbah, tudi Cabrio. Zanimiva zgodba je, da je v enem od slavnih Top 10 seznamov Jeremya Clarksona izpred parih let, Viggen Cabrio zasedel neslavno 2. mesto med najslabsimi avtomobili na svetu. Poleg vseh v clanku navedenih problemov je trpel za odlocno premalo cvrsto karoserijo, kar je pomenilo da torque steer ni le sam izbral smeri voznje, ampak je pri tem cel avto skripal. Ovinkasta cesta pa je postala se bolj neprijetna izkusnja, kot je ze bila. 20. 23-10-2007 14:32 Popravek Zmotil sem se glede stevila registriranih 205 konjskih 9-3jk. Pravi podatki se nahajajo na: http://www.saabslo.com//statistika-registracij-vozil-saab-od-leta-1998.html 21. 23-10-2007 14:39 Popravek Primerjava med 9-3 Aero in Viggnom: But in reality, you have to drive both cars to know the difference. I test drove a 9-3 Aero a few days before the Viggen. The difference was night and day, much more than the 20 hp difference might suggest. The Viggen is pure brutal power. If you are able to handle it, it is sheer driving pleasure. 22. 23-10-2007 17:09 Popravek Se ena: In the end, I thought the Viggen would be improved greatly by a bit less power, a bit more refinement and a little more styling discretion. Oddly, there is a car to fit these requirements. It's called a Saab 9-3 2.0 Turbo. That car is tasteful, enjoyable and a triumph of Swedish design over humble Luton floorplan. But the Viggen exposes the 9-3's fundamental flaws too readily. It's like strapping a turbojet to Bleriot's cross-channel monoplane and hoping no-one will notice http://www.topgear.com/drives/D9/B7/roadtests/03/01.html ------------------- To bo treba sprobat v zivo, pa pika. Nobenemu nic ne verjamem ;-) 23. 24-10-2007 00:05 Clarkson Jeremy Clarkson je med drugim poznan po svojih precej subjektivnih pripombah/komentarjih ki ne služijo ničemur dugemu kot dvigovanju publicitete. Quentin Wilson je precej bolj objektiven, če pa že preide na subjektivnost, to tudi jasno nakaže, IMHO. 24. 24-10-2007 00:29 Clarkson Veliko je po moje odvisno tudi od osebnega okusa, kaj je tisto, kar ti je pri avtu najbolj všeč, kar se vožnje tiče. Je to npr. občutek pospeškov, končna hitrost, lega na cesti, odprta streha ... Clarkson zna biti duhovit, okus pa ima lahko povsem nekompatibilen. Kar se mene tiče, lahko povem, da zelo cenim lego na cesti. Da si izposodim besede - to je lepo opisal Roman R. v prispevku Moje izkušnje s Saab-om 99. Klik! Tam je navedel:"Imel sem kar nekaj avtomobilov od prvega fička, stoenke, VW hrošča, Golfa 2, Yuga, Opel Mante, SAAB-a 99 pa do Volva 340, Opel Kadeta, Vectre, Škode Favorit, Felicije, Suzuki Marutija, Renaulta 5, Fiat Punta, BMW 325, Opel Omege, Audi A6, Peugeota 306 in 106, Škode Fabia in Mazde Premacy ter službenih Fiatov, Citroenov, Lad in Renaultov. Vsi avti razen Volva, ki sem ga imel "kar" štiri leta zaradi odplačila posojila, so bili rabljeni in raznih starosti. Najmanj od vseh, "cela" dva tedna, sem imel Golfa." Nato pa o Saab-u 99: Najbolj pa se je v meni usidral občutek, ki me je obdajal med vožnjo s tem avtom. Niti pred niti po tem avtu nisem imel enakega občutka za volanom. Preko krmilnega sistema sem vse do danes samo pri tem avtu čutil, kaj se z avtom dogaja na cesti. To o čemer piše je tisto, kar je mene najbolj fasciniralo pri c900 SPG-ju, c900 cabrio nima te lasnosti, NG900 prav tako ne, nisem vozil na splošno veliko vozil, vendar se je "temu" še najbolj približal - Ford Focus. Prejšnji mesec sem vozil enega 225 KM BMW-ja, serije 5, prav tako je to avtocestna križarka, SPG je precej bolj zabaven. 25. 06-11-2007 10:20 Clarkson Avto s sprednjim pogonom že v osnovi ne more biti športen. Sicer Saab in Volvo izdelujeta avtomobile, ki zlahka dosežejo 250 km/h ampak to niso športni avtomobili kot Porsche, Alfa ali B.M.W. 26. 06-11-2007 14:58 Clarkson Torej tudi alfe ne morejo biti športne, glede na to da so novejši modeli vsi s prednjim pogonom. Pa tudi Bmw-ji pa v mojih očeh počasi izgubljajo svojo športnost, ampak to so osebna mnenja. In če Viggen ni športen, potem tudi marsikateru drugi 27. 06-11-2007 16:08 Clarkson Viggen se IMHO še kako uvršča med športnike, vendar moram dodati še eno mnenje: mislim namreč, da je danes za zares "športen" avto potrebno imeti 300, 400 ali še več konjev. Ekologija zahteva svoje, prav tako varnostni zahtevki (naraščajoča teža!). In če se še malo obregnem ob Alfo: se strinjam, ni več športen avto - ampak ne zaradi sprednjega pogona! Vsekakor pa je treba ločiti prave športnike in avtomobile s poudarjeno športno noto. Namreč po mojem mnenju ne gre v isti koš metati Porschejev in BMWjev ter Alf. 28. 06-11-2007 18:05 Clarkson Čudovit članek, ki pozornost članov tega foruma končno prenaša tudi na novejše modele. Kot kaže že moj vzdevek, katerega sem si nadel malo pred objavo Siniševega prispevka, se tudi sam uvrščam med velike ljubitelje tovrstnih SAABov. Viggen na žalost ostaja nedosežen, kajti leta hitro minevajo, in že tako redki avtomobili izginjajo s cest in oglasov. Nesporno dejstvo pa je, da pri Viggnu, kot tudi ostalih modelih prejšnje generacije 9-3 ni mogoče govoriti o neki resni dirkaški športnosti, ker podvozje (GM) preprosto ne sledi kvalitetam motorja (SAAB). Preprosta zasnova obes, ki izhaja iz Vectre A, že leta \'93 ob nastanku predhodnika 900 ni bila ravno zadnji krik tehnike. Za pravega ljubitelja SAABov pa je verjetno ravno v tem čar. Avto je rahlo neobvladljiv... Moja izkušnja izhaja iz dobrih štirih let užitkov v 9-3 2.0 TS Convertible (kolikor bo koga zanimalo, bom o tem še kdaj kaj več napisal), ki je po slabih manirah kar blizu Viggnu. Divje trzanje volana, vrtenje koles v prazno tudi v tretji, podkrmarjenje, občasno neznana smer vožnje... Sedaj imam novega 9-3, ki je po legi svetlobna leta naprej, vendar uganete, v katerem mi je bila vožnja bolj zabavna? Tudi Clarkson ima samo delno prav. Ni vse v objektivnih kriterijih, pri užitku v vožnji največ štejejo osebni občutki, zato se ogibam primerjav Viggna z raznimi BMW, Audiji in Porscheji. Žal med današnjimi SAABovimi modeli ni mogoče zaslediti nikakršnega približka Viggnu. To seveda ne pomeni da SAAB ne dela dobrih in lepih avtomobilov, temveč zgolj ne več tako ekskluzivnih. Morda me bo kdaj še prepričal TurboX... 29. 06-11-2007 18:29 Clarkson Viggen, mene (in predvidevam, da večino na tem forumu) bi zanimal tvoj opis izkušenj z 9-3 2.0 TS Convertible. Kdorkoli bo želel kdo kaj objaviti, lahko to napiše v word-u in mi pošlje na This email address is being protected from spam bots, you need Javascript enabled to view it , da se objavi kot članek. 30. 06-11-2007 19:53 Clarkson Strinjal bi se z GTA loverjem, dandanes je treba biti precej bolj natancen - termin "sportni avtomobil" v letu 2007 ne obstaja vec. Od mestnih jajckov z 200 konji preko hot-hatchov in luksuznih GTjev pa vse do hiper-avtomobilov ... Te avtomobili imajo zelo malo skupnega. Edino, kar mi pade na pamet, so emocije, ki jih je delezen voznik in jih pri voznji VW Golfa SDI ali pa Toyote Avensis enostavno ni. Po vseh ostalih merljivih kriterijih so si razlicni kot dan in noc. Viggenov komentar pa me je spomnil na pisanje (mislim da) urednika Trollhattansaab.neta. Na testu je imel namrec novega 9-3 Aero (V6, 250km) in ga je primerjal s svojim '99 Viggenom. Povzetek je bil nekaj v stilu: novi 9-3 je v vsem boljsi, samo o tistem posebnem obcutku pri voznji ni bilo ne duha ne sluha. Novi avto je postal "predober", prevec sterilen. --------------------------- [size=1]Tole je hudo hudo offtopic: Spotaknil bi se ob navedene 3 (sportne) znamke. Strinjam se da (dandansnji) ne Volvo ne SAAB ne izdelujeta sportnih avtomobilov in 10 let nazaj bi se v celoti strinjal da so Porsche, Alfa in BMW izdelovalci pravih sportnih avtomobilov. Ampak dandanasnji jih navajati kot zgled sportnosti??? Mnogi ljubitelji se zgrazajo nad izdelki, ki jih te tovarne dajejo na trg v zadnjem casu. Nekaj primerov: 1. BMW: tudi ce zaradi vprasljive objektivnosti odmislim Banglov dizajn zunanjosti, ki je vsaj meni osebno bolj podoben nepremicnini kot pa agilnemu stroju, se najbrz vsi strinjamo, da notranjost v stilu dnevne sobe sodi v Mercedesa, ne pa v znamko, ki naj bi bila pojem "driver's car"-a. Tudi kolicina elektronike, ki jo ta izdelovalec vstavlja med voznika in stroj, presega meje dobrega okusa marsikaterega zvestega fana - sprasujejo se kdo sploh vozi te avte; clovek ali racunalnik. Da modelov, kot je (zdaj ze pokojni) BMW Z8, ki so bili katastrofa na cesti, ali pa kravi 6tka in 7ka sploh ne omenjam. To niso "pravi" BMWji po nobenem kriteriju. 2. Alfa Romeo: nova 159 je eden najtezjih avtomobilov v razredu, povrh se z GMovimi motorji. Se tista zverina od 3.2l motorja bojda ni dovolj za to vso tezo. Brera in Spider sta narejena na isti osnovi, torej dejansko Alfa trenutno nima sportnega avtomobila v ponudbi (razen 8C, ki pa je tako ali tako Maserati). 3. Porsche: Cayenne. Prava resnica je najbrz, da mainstreamovski avtomobil, namenjen vsakdanji rabi, ne more biti vec sporten. Varnost, uporabnost, udobje zahtevajo svoj davek, kompromisi so prehudi. Neka sportna nota je sicer lahko prisotna, samo po mojem skromnem mnenju gre bolj za odlicno delo marketing oddelkov kot pa tehnicnih oddelkov. Pravi sportnik sodi na dirkalisce, ne pa v mesto guzvo ... Ampak kdo pa bi pa kupoval avte s 500 konji, ce bi proizvajalci to rekli naglas? P.S. Obstajajo FWD avti z vrhunsko lego na cesti, ki je boljsa od marsikaterega RWD avta. Primeri: Focus RS, Honda Integra, ...[/size] 31. 31-01-2008 23:14 Clarkson Kot kaže so v Avstriji samo 4 Viggni: It is one out of only 4 registered Viggens in Austria and so I really take care of it. Klik! (Trollhattansaab.net) Komentarje lahko pišejo samo registrirani uporabniki. Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6 |