Oil Sludge
Blaž Bat   
sreda, 07 november 2007

 Velikokrat sem slišal govoriti o oilsludge-u, vedel sem, da je to škodljivo, nisem si pa znal popolnoma razjasniti zakaj in kako nastaja. Stvar sem malo raziskal, in se, glede na to, da za to težavo trpijo novejši Saabi, odločil opisati kaj ta pojav sploh je. 

Olja

Olja v avtomobilski industriji v grobem ločimo na dve skupini. Na mineralna in sintetična olja. Slednja zadnje čase izpodrivajo mineralna in polsintetična olja, ker imajo bolj ugodno karakteristiko viskoznosti-temperatura (viskoznost se z temperaturo manj spreminja), že v osnovi so bolj čista (ne vsebujejo žvepla, ki pospešuje korozijo in slabša mazalne lastnosti), ter so oksidacijsko bolj obstojna. Slabost pa je predvsem cena in hidrolitična nestabilnost (rad se veže z vodo).

V vsa olja pa se dodajajo aditivi. Za industrijske namene je delež aditivov v osnovnem olju približno 5%, v motornih oljih, pa jih je zaradi težjih pogojev delovanja, tudi do 20%. Tudi aditive ločimo v dve glavni skupini, in sicer aditivi, ki znižujejo trenje ter posledično obrabo (modifikatorji trenja (FM), proti obrabni (AW), ter za ekstremne tlake (EP)) in manjšajo porabo goriva (različni aditivi za različne režime mazanja), ter aditivi, ki vzdržujejo delovanje olja (antioksidanti, izboljševalci viskoznosti, aditivi kontrole kontaminacije, antikorozijski aditivi itd.). Z aditivi lahko osnovnim oljem bistveno izboljšamo lastnosti, določene lastnosti pa lahko z aditivi celo na novo pridobimo.

Oilsludge

Oilsludge je usedlina, ki se pojavi v izrabljenem motornem olju. Je navzven neopazna, vodi pa lahko do katastrofalnih okvar motorja. Zaradi nalaganja usedlin na površine motorja pride do zmanjšanega pretoka (oz. celo prekinitve pretoka) olja v motorju, povišanega tlaka olja, slabšega hlajenje in večjega trenja med gibajočimi deli.

Oilsludge je usedlina, ki se pojavi v izrabljenem motornem olju. Je navzven neopazna, vodi pa lahko do katastrofalnih okvar motorja. Zaradi nalaganja usedlin na površine motorja pride do zmanjšanega pretoka (oz. celo prekinitve pretoka) olja v motorju, povišanega tlaka olja, slabšega hlajenje in večjega trenja med gibajočimi deli. Posledica tega pa je večja obraba motorja, višja poraba goriva ali/in celo totalna odpoved motorja.

Oilsludge oz. »black death« se je začel pojavljati že v '80 letih, v večjem obsegu pa leta '97 in '98. V teh letih je avtomobilska industrija pod pritiskom zniževanja škodljivih emisij in zmanjševanju porabe goriva (Euro III norma je stopila v veljavo leta 2000. Slučaj?) v avtomobilih zvišala delovne temperature v motorjih (in s tem povečala izkoristek). Višja temperatura pa je hkrati pomenila, da so se produkti izgorevanja v valjih lažje vezali na olje, in to se je hitreje obrabljalo. In ne glede na to, da je bilo olje že zaradi višjih zgorevalnih temperatur bolj obremenjeno, pa so proizvajalci avtomobilov v tem obdobju servisne intervale še občutno podaljšali (od 5000km sredi osemdesetih let, do tudi 30000km danes).

Usedline so posledica združevanja produktov zgorevanja (saje, voda, ...) v večje kepe. Te kepe se nato usedejo na površine motorja, ter tako ovirajo pretok in packajo filter olja. Zoper temu pojavu so bili za avtomobilska olja razviti aditivi kontrole kontaminacije. Ti aditivi ohranjajo kislost olja, ter preprečujejo aglomeracijo (vezanje večjih delcev v olju v kepe). Po načinu delovanja ločimo dve vrsti aditivov, detergente in disperzente. Detergenti polarnim substancam v olju preprečujejo da bi tvorili kisline (vežejo se z snovmi v olju), disperzenti pa napadejo trdne delce v olju, ter jim preprečujejo vezanje med seboj.

Ti aditivi se med delovanjem porabljajo (razlog, da olje postaja črno), in ker jih v olju ni neskončno, jih zaradi že prej omenjenih višjih temperatur ter podaljšanih servisnih intervalov začne primanjkovati in se enostavno začne pojavljati oilsludge.

»Black death« na spodnjih slikah je iz Saaba 9-5 Aero po 70000km.

Ob neredni menjavi olja in težjih obratovalnih pogojih je temu pojavu izpostavljen vsak motor. Zakaj pa je ta pojav pri določeni motorjih toliko bolj izrazit pa ni znano, saj do danes še nobenemu pod kontroliranimi pogoji ni uspelo ustvariti oilsludge-a ter ga natančno preučiti. Zanimiv je primer pri Chryslerju. 3.5L in 2.4L motor sta z oilsludge-om imela malo težav, 2.7L agregat pa je bil med najbolj dovzetnimi za »black death-om«. Problem se je z serijo olj SM in CI4 nekoliko zmanjšal, saj je v teh oljih precej več aditivov za kontrolo kontaminacije. Zanimiva konstrukcijska rešitev za daljšanje servisnih intervalov in izogibanje težav z oilsludge-om pa je povečana količina olja v motorju (npr. BMW).

Težava pa sploh ni povezana z starostjo oz. številom prevoženih kilometrov ampak je odvisna samo od načina vožnje, servisnih intervalov ter predvsem dovzetnosti motorja oilsludge-u. Obstajajo tudi primeri ko se je oilsludge pojavil že po cca. 15000 prevoženih km. (Na zgornjih slikah motor Toyote 1MZ-FE 3.0L V6 po približno 14000km.)

Pomemben podatek za obrabo olja je čas delovanja motorja in ne število prevoženih kilometrov. Tako je motor v avtomobilu, ki naredi večino kilometrov po mestih (kratke vožne, stanje pred semaforji, počasnejša vožnja, ...) veliko bolj dovzeten za nastanek oilsludge-a kot tisti, ki vozi na relaciji. Za preprečevanje težav z oilsludge-om zato priporočajo pogostejšo menjavo olja (celo na 5000km ali 3 mesece), oziroma menjavo na časovni interval maksimalno 200ur delovanja (kar pa je seveda težko sledljivo). Priporočena pa je tudi uporaba kvalitetnih filtrov in sintetičnih olj ter menjavo hladilne tekočine vsake 2-3 leta.

Za oilsludge najbolj dovzetni avtomobili:

  • Audi - 1997-2004
  • Chrysler - 1998-2002
  • Dodge - 1998-2002
  • Hyundai - 1998-2004
  • Lexus - 1997-2003
  • Toyota - 1997-2003
  • SAAB - 1999-2003
  • Volkswagen - 1997-2004

Označevanje motornih olj

Motorna olja se večinoma označujejo po API (American petroleum institute).

Zadnji dve črki v zgornjem polkrogu predstavljata namembnost ter kvaliteto olja. Prva črka označuje katerim motorjem je olje namenjeno (S – bencin, C – dizel), druga pa označuje kvaliteto oziroma serijo olja, kjer vsaka naslednja črka pomeni boljšo kvaliteto (za bencinske motorje je tako od leta 2004 oznaka SM, za dizelske motorje pa od leta 2002 oznaka CI4). V sredini je oznaka viskoznosti po SAE (Society of Automotive Engineers), označena je z dvema vrednostima (npr. 10W – 40). Prva številka in črka W (winter) predstavljata viskoznost pri nizkih temperaturah (približno 0 st. C, druga cifra pa označuje viskoznost pri delovni temperaturi motorja. V spodnjem delu pa je prostor za dodatne oznake. V zadnjem času (od serije SJ naprej) je pogosta oznaka Energy Conserving, ki pomeni, da je v olju dodanih več aditivov za zmanjševanje trenja.

Viri:




Komentarjev (20)
1. 07-11-2007 22:06
zelo nazorno. Hvala 
Za tiste ki ne vedo, je SAAB podaljšal garancijo na motor na 8 let. pogoj je, da je vozilo servisirano na uradnem servisu in da med predpisanimi servisni intervali in dejanskim servisoom ni več kot 2000 km (za številko ta trenutek nisem 100% prepričan je pa tu blizu)
matjaz
2. 07-11-2007 22:10
:grin :grin Dva dni prebiram in pišem, ampak da bi pa pogledal oz. videl kako se oil sludge pravilno napiše pa ne. Sram me je.
Piston
3. 07-11-2007 22:19
Odlicen clanek. Ze dolgo poznam besedo, posledice in najbolj dovzetne motorje, o samem procesu in vzrokih pa nisem imel pojma. Hvala!
[DJ]
4. 08-11-2007 00:13
Ali kdo ve, če board computer kontrolira pritisk olja ... in posledično obvesti voznika, da je recimo pritisk nevarno narasel, kar lahko pomeni oil sludge? 
 
Ali je to povečanje pritiska dolvolj veliko, da bi se recimo videlo na after market števcih (ki jih nameravam v bližnji prihodnosti nabavit) 
 
Grega
5. 08-11-2007 05:18
Pritisk ne more nevarno narasti,ker ima 
vsak motor "varnostni" ventil,ki se odpre in sprosti pritisk,če je le-ta  
prevelik. 
Če bi imel števec dalj časa vgrajen in bi vedel koliko pritiska imaš normalno 
(seveda brez usedlin),bi verjetno opazil, da se je pritisk dvignil nad 
"normalo". 
Drugače so vsi senzorji in merilci v glavnem osredotočeni na to, da pritiska ni premalo.Ponavadi lučka posveti pri 0,5 bara,kar je že zelo malo."Delovni" pritisk je pa ponavadi min. 3-4 bare.
Edo
6. 08-11-2007 10:36
Grega - pri c900 te oil sludge nima kaj skrbeti. Namesto tega števca bi jaz raje vgradil cagar temperature olja menjalnika. 
Drugače pa je pritisk olja za c900 tam nekje 2.8 bar pri 80 st. C
Mitja J
7. 08-11-2007 12:56
Mitja - kaj pa pove temperatura menjalnika? 
 
Sklop ima ponavadi 3 števce: 
- temperatura vode ali olja 
- pritisk olja 
- merilec električne napetosti 
 
Ti bi dal namesto prvega (merilec temp. strojnega olja) raje merilec temp. olja menjalnika ali namesto drugega (pritisk olja)? 
 
Meni se zdi pritisk olja pomemben podatek, da bi videl, če ga imam npr. premalo.
Grega
8. 08-11-2007 15:59
Mitja še to - je recimo senzor za temperaturo menjalnika lahko ali težko vgraditi? Se samo kak standardni vijak zamenja ali kako?
Grega
9. 08-11-2007 19:07
Namesto čepa za olje se vgradi ta senzor. Navoja pa žal ne vem na pamet :-(
Mitja J
10. 08-11-2007 19:41
O kakšni temperaturi približno pa se govori v menjalniku? 
 
A se sploh opazno spreminja med delovanjem?
Piston
11. 08-11-2007 20:35
Kot sem jaz razumel enkrat Mitjo, je olje v menjalniku praviloma stalno hladno. Vsakršno povečanje temperature pa pomeni nekaj sumljivega ... ? Mitja - je tako?  
 
Zanima me še, kaj dejansko lahko vidiš iz spremembe temperature olja menjalnika? Kaj to pomeni
Grega
12. 08-11-2007 20:36
Verjetno ti konfiguracija menjalnika pri 99/c900 ni poznana. Menjalnik je nameščen POD motorjem! Zgornja polovica menjalnika obenem služi kot karter (s svojo zalogo olja), ostalo je "običajen" menjalnik. Slabost tega designa je, da motorno olje segreva menjalnik in s tem opazno poslabšuje delovanje sinhronov pri bolj "živi" vožnji. 
Ena konkretno divja vožnja čez serpentine na stari cesti proti morju je pomenila opazno poslabšanje prestavljanja.  
Verjetno pa gre za temperaturni razpon (Tambienta+50). 
PS. V teh menjalnikih je ponavadi motorno olje ravno zaradi pregrevanja...
Mitja J
13. 09-11-2007 08:03
Lahko povsem potrdim Mitjina opazanja. Pri 99-ki se obcutno poslabsa kakovost prestavljanja tudi ze po enourni voznji na avtocesti pri povpr. hitrosti 120 km/h. Da ne govorim, kaj se dogaja z Aerotom, ce ga gonim cez Ljubelj :-) 
 
LP
Matija
14. 09-11-2007 11:12
Jaz pa česa takega še nisem opazil pri cabriu, je pa res, da ga ne gonim ravno do konca.
Grega
15. 09-11-2007 11:22
Ja, ti ga res bolj "šparaš" - kar je glede na konfiguracijo motorja edino primerno. Imaš pa v menjalniku neko čudno olje, ki ga ne znam identificirati. Lahko da ima višjo temperaturno odpornost. Z Matijo imava oba notri menjalniško (EP) olje, ki ni namenjeno visokim temperaturam.
Mitja J
16. 09-11-2007 12:49
Pa dejva se midva to olje uporbit, Mitja :-)
Matija
17. 09-11-2007 13:02
Sem že 2x dolival olje v menjalnik, obakrat kar menjalniški ELF, Honda MTF je ful drag. Originalno pa je bil notri nek "neidentificiran".
Grega
18. 20-05-2008 07:53
ali pri menjavi olja serviser opazi oil sludge?
enemy
19. 20-05-2008 22:44
pri menjavi mislim da malo težje. Zadeva se vidi , če ti odmonitrajo karter, ga očistijo pregledajo malo še okolico in vrnejo zadevo nazaj. Zadeva je relativno poceni in si jo kar privošči.
matjaz
20. 09-03-2011 17:23
pozdravljeni 
 
ta zadeva se je meni zgodila na 9.3 tid 16v pri 100tkm ko sem auto kupil sem naredil 15tkm in je motor zaribaL! opozorilo vsem ki imajo namen kupiti model 9.3tid 16v ne priporocam 2005 serija je zgresena po 2007 napake odpravljene
djurato79

Komentarje lahko pišejo samo registrirani uporabniki.
Prijavite se!

Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved