Obenem pa
so se zavedali svoje dediščine; vedno so konstruirali avtomobile z
daleč nadpovprečno trpežnostjo, varnostjo in zanesljivostjo. Ena stvar
pa je bila popolnoma jasna – avto mora imeti sprednji pogon
(kot vsi SAAB-i do tedaj). Odločili so se izdelati avto, ki ne bo
kopiral konkurentov v nobenem pogledu. Ironija je, da so bili
oblikovalsko »moderni« konkurenti primorani veliko prej osvežiti svoje
modele kot pa SAAB. Oblika je sledila uporabnosti, in ne obratno, kot
pri veliki večini drugih avtov.
Tovarniško ime novega avta je bilo »Gudmund«, po švedskem imenu dneva
odobritve projekta. Kasneje je dobil oznako SAAB 99. Zopet so bili
pomisleki glede izbora motorja (razvoj lastnega pač izredno veliko
stane). Povezali so se z angleško firmo za načrtovanje motorjev,
Ricardo. Ta je ravno razvijala 1.7L motor za Triumph/Standard Dolomite.
Motor je moral biti pri vgradnji nagnjen pod kotom 45°, ker je tvoril
polovico V8 motorja (namenjen Triumph Stag-u) in bil previsok. Sam
motor je bil precej problematičen (spoj med glavo in blokom). SAAB je
za lastne potrebe motor izboljšal, Triumph pa je imel vseskozi probleme
s svojim V8. Da bi bila mera polna, so pri SAAB-u motor obrnili za
180°, tako da je bil montiran »narobe«. Sprednji del motorja
(jermeni ...) je bil zadaj, zadnji del (vztrajnik) pa spredaj.
Menjalnik so namestili pod motor, prenos med sklopko in menjalnikom pa
je bil preko treh zobnikov (kasneje s trojno Morse verigo). S tem so si
pri SAAB-u še okrepili sloves firme, ki izdeluje »čudaške« avte.
Servisiranje je bilo pa tako ali tako zgodba zase ter strah in trepet
(večine) mehanikov.
Po predstavitvi leta 1967 je tovarna razdelila kakih 100 avtov med
srečne izbrance. Ti so avte testirali eno leto, vmes pa jih vozili na
preglede v tovarno. Prve 99-tke so bile samo v dvovratni izvedbi,
kasneje so sledile še tri
(CombiCoupe), štiri in pet vratne verzije. Motor je iz prvotnega 1.7L
kmalu zrasel na 1.85L, leta 1972 pa so imele vse 99-tke 2.0L motor,
redizajniran in izdelan v SAAB-ovih tovarnah. Skoraj enak motor, z
izjemo
glave je tovarna vgrajevala v svoje avte vse do leta 1990! Še
danes imajo vsi SAAB-ovi motorji odmične gredi gnane z verigo.
Značilnosti avta so bile (poleg izredno čudaškega, a brezčasnega
oblikovanja) ukrivljeno prednje steklo z nizkim koeficientom upora,
ključavnica za vžig med sedežema, zadek avta konkavne oblike (ukrivljen
navznoter z ravno šipo) s katerim so dosegli nadzorovano lomljenje
zračnega toka in s tem maksimalno aerodinamiko. Podvozje je bilo prav
tako skoraj popolnoma plosko, zaradi večjega zračnega pritiska avta na
cestišče. Avto je bil seveda preskušen v vetrovniku, kar je bila
redkost v tistih časih.
Diskaste zavore velikih dimenzij (270-290 mm) na vseh štirih kolesih so
skupaj z odličnim podvozjem na dvojnih vzmetnih rokah ter togi premi
zadaj zagotavljale izredne vozne lastnosti. Električno ogrevan voznikov
sedež, bočne ojačitve z jeklenimi profili v vratih, brisalci s sistemom
za čiščenje žarometov, samopopravljivi odbijači (do hitrosti 8km/h),
halogenske žarnice kot standard ter daleč nadpovrečna varnost (tako
pasivna kot aktivna) so model 99 izstrelile naravnost v nebo kot
letala, ki so jih še vedno izdelovali. Koeficient zračnega upora je bil
0,37 – temu se je izmed »normalnih« avtov lahko približal samo Citroen
s svojim DS oziroma »žabo«. Spomladi leta 1970 je SAAB predstavil model Sonnett III oziroma SAAB 97.
V istem obdobju se SAAB začel delo na projektu 98 iz katerega idej je
leta 1975 nastal 99 CombiCoupe, eden izmed prvih avtomobilov te vrste
(tekmec je bil samo Renault 16, ki se ga v naših krajih verjetno še vsi
dobro spomnimo). Istega leta je SAAB nekatere svoje 99-tke že opremljal
z elektronsko krmiljenim (ter zelo komliciranim) sistemom Bosch
D-Jetronic. Takrat je bil skupaj s Citroenovim DS edini avto z
elektronskim vbrizgom, vendar se je pokazalo, da elektronika še ni
dovolj zrela za »kruto« avtomobilsko okolje.
Poleg različnih karoserijskih izvedenk je SAAB predstavil tudi dve
nekoliko bolj športni varianti. Prva je bila 99 EMS (Electronic Manual
Special) iz leta 1972. Bil je prvi SAAB z doma izdelanim 2.0L motorjem
ter športnim in luksuznim paketom.
Da bi iz dvolitrskega motorja izstisnili kar največ, obenem pa poraba
in emisije ne bi preveč poskočile, so pri SAAB-u začeli razvijati idejo
prisilnega polnjenja, »turbocharging«. Od združitve s Scania/Vabis l.
1969 so si pridobili tudi obilo tovrstnih izkušenj, katere je Scania
uresničila že leta 1951 s prvim turbinskim motorjem za tovornjake,
primernim za serijsko proizvodnjo!
Prvi turbo avto na svetu so v letih 1962/63 naredili pri Chevrolet-u z
modelom Corvair Monza in Oldsmobil-u a svojim Turbo Jetfire
avtom. Zaradi nezadostne zanesljivosti sta oba proizvajalca takrat
opustila turbo program. Leta 1977 so bili pravzaprav samo trije glavni
igralci na področju »turbocharging-a« - Porsche s svojim 930 T,
Mercedes z dizelskim 300TD ter SAAB 99T. BMW 2002TiK, ki so ga
izdelovali le eno leto (1974/75) je hitro izginil iz scene, znan je bil
po izredni turbo luknji. Do 4000 obratov je bil precej počasen, kar
naenkrat pa je brutalno poskočilo vseh 170 konjev. Marsikateri voznik
je tragično končal, saj avto ni bil ravno primeren za vsakdanjo
uporabo. SAAB je na vsak način hotel izdelati motor, ki bi bil
zmogljiv, a obenem primeren (varen) za običajnega voznika. Pri
ameriškem podjetju Garrett/AiResearch so si izposodili majhno turbino
TB03. Pri SAAB-u so sami razvili t.i. wastegate (loputa za odvajanje
dela izpušnih plinov mimo turbine), s pomočjo katerega je moč naraščala
dovolj zvezno za vsakdanjo uporabo. Motor je pridobil 23% več moči in
kar 45% več navora (240Nm). Brez turbine bi enake lastnosti v tistih
časih potrebovali skoraj 4-litrski motor s cca. 30% večjo porabo. Tudi
teža bi bila za kakih 50kg večja, kar bi pomenilo čisto drugačne vozne
lastnosti.
Avto je bil prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Frankfurtu
leta 1977, kjer je povzročil pravo senzacijo. SAAB seveda ni izumil
turbine, je pa izdelal prvi turbo serijski avto, ki je bil primeren za
širše množice. Proizvodnja je trajala tri leta, izdelali so jih
približno 10.600. 99 Turbo je postal kultna ikona med poznavalci
avtomobilske zgodovine.
Ob koncu 70-ih let pa so pri SAAB-u že začeli razmišljati o avtu, ki bi
znamko bolj približal ugledni trojici – Mercedes, BMW in Audi. A o tem
in nadaljnjem razvoju turbopolnilnikov naslednjič.