Najbolj brezkompromisen avtomobil, ki je prišel iz SAABove tovarne v zadnjih 15 letih, duhovni naslednik modela 900 SPG/Aero, je zagotovo SAAB 9-3 Viggen. Že iz imena, ki ga deli z enim najboljših lovcev svojega časa – SAABom JA 37 Viggen, pomeni pa »strelo« po švedsko, je mogoče sklepati, da ne gre za vsakdanje vozilo, temveč za visoko zmogljiv stroj, ki predstavlja SAABovo videnje športnosti. Narejen je bil kot naslednja stopnica za kupce, za katere je bila športna serija »Aero« preveč civilna in so želeli še bolj športno naravnan avtomobil.
V tem članku se bom osredotočil predvsem na razlike med Viggenom in ostalimi izvedenkami modela 9-3, kar pomeni da pri elementih, kateri ne bodo posebej obravnavani, ni večjih razlik med izvedenkami. Razvit je bil v sodelovanju z renomiranim britanskim predelovalcem avtomobilov, podjetjem TWR (Tom Walkinshaw Racing), ki je »odgovorno« za številne vrhunske športnike znamk Jaguar, Volvo in SAAB. V osnovi gre za močno predelanega takratnega 9-3 Aero, v katerega so vgradili večji 2,3 litrski turbo motor. Javnosti je bil predstavljen z modelnim letom 1999, prodajal pa se je do leta 2002 (v ZDA) oz. do leta 2000 (v Evropi, vendar so 9-3 Aero modeli 2001-02 uporabljali kar nekaj rešitev iz Viggena). Proizvodnja je obsegala manj kot 3000 primerkov, od tega jih je bilo cca. 1000 namenjenih za ZDA in cca. 500 za Veliko Britanijo. Šasijo so izdelovali v Trollhattanu, ki so jo nato v klimatiziranih zabojih pošiljali v Uusikaupunki na Finskem, kjer je potekala končna sestava. Na voljo pa so bile vse 3 karoserijske izvedenke (5-vratni, 3-vratni in kabriolet). Prodaja po izvedenkah in letih:
| 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | skupaj | 3 vrata | 426 | 138 | 129 | 71 | 764 | 5 vrat
| - | 421 | 285 | 157 | 863 | kabriolet | * | 245 | 738 | 322 | 1305 | skupaj | 426 | 804 | 1152 | 550 | 2932 |
Izbira menjalnika in barv karoserije je bila bistveno bolj omejena: na voljo je bil izključno 5 stopenjski ročni menjalnik in 6 barv: Lightning modra, Monte Carlo rumena, Steel siva, srebrna, črna in Laser rdeča, s tem da je daleč najbolj pribljubljena bila Lightning modra, ki je zato znana tudi kot Viggen modra. Slika : Nekatere od barv karoserije
Notranjost je bila v vsakem primeru usklajena z zunanjostjo, in sicer je šlo vedno za kombinacijo črnega usnja in usnja v barvi karoserije z vgraviranimi Viggen logotipi v naslonih, medtem ko so vložki v armaturni plošči ne glede na barvo bili posebna imitacija kovine. Sami sedeži so bistveno razlikovali od navadnih, saj so nudili precej več bočnega oprijema in so bili prilagojeni dinamični vožnji. V Viggena so vgradili motor B235, in sicer inačico B235R. Gre za motor iz SAABove H družine motorjev, neposredni predhodnik B235R pa je B234R motor iz modela SAAB 9000 Aero. Isti motor so leta 1998 začeli vgrajevati v model 9-5 Aero. V Viggena se je vgrajeval v 2 inačicah: 225 konjski (166 kW) v modelnem letu 1999 in v 230 konjski inačici (169 kW) v kasnejših letnikih. Sicer nekoliko modificiran, vendar enak motor, še danes poganja najmočnejšega SAABa, najnovejšega 9-5 Aero, kjer razvija 260 konjskih moči. Slika: Spremembe v primerjavi z navadnim 9-3
Viggen je bil prvi 9-3, v katerega so vgradili »Trionic7« ECU iz modela 9-5, ki se je lahko pohvalil z 32 bitnim procesorjem, zmožnim več kot 2.000.000 izračunov v sekundi. Upravljal je z elementi kot so temperatura izgorevanja, kontrola pritiska turbine, spremenljiva krivulja navora in drugimi kritičnimi procesi v motorju.
Turbina v Viggenu je znamke Mitsubishi, gre pa za model TD04-HL15T. Številni lastniki so uspeli iz slednje »izvleči« do 280 KM stalne obrementive, za kratek čas pa zadostuje tudi za 300 KM, vendar gre v tem primeru za zelo vroč zrak, ki lahko škodi motorju. Viggen je zaradi velika navora dobil tudi posebno »heavy duty« sklopko, ki je lahko prenašala veliko večje obremenitve kot sklopke v bolj civilnih izvedenkah SAABa 9-3. Slika :Turbina Mitsubishi TD04-HL15T
Številni avtomobilistični novinarji so pogonski sklop hvalili predvsem zaradi zelo pametno preračunanih prestavnih razmerij, saj je pri vsakdanji vožnji pri 100 km/h v peti prestavi motor mirno predel pri 2200 RPM. Posebej ugoden za avtocestna prehitevanja je bil tudi izjemen navor 350 Nm pri vsega 2500 RPM, kar je po nekaterih virih zadostovalo, da je Viggen pri avtocestnih medpospeških (80 - 120 km/h) pustil za saboj tudi nekatere super športnike, kot je bil takratni Porsche 911 Turbo. Velika turbina in velik navor so nažalost zahtevali tudi svoj davek: največji Viggenov problem je bil t.i. »torque steering«. O pojavu si lahko več preberete na Wikipediji Klik!, v osnovi pa gre za nekontrolirano samovoljno zavijanje avtomobila ob močnem pospeševanju. Pojav je znan pri številnih močnih avtomobilih s sprednjim pogonom, vendar je pri Viggenu zaradi ogromnega navora, stopničaste krivulje le-tega in predvsem odsotnosti elektronskih "možganov", ki bi skrbeli za nadzor vozila, ta pojav močno poudarjen. Viggen je kontrolo zdrsa (Traction Control System) dobil šele z modelnim letom 2001 (takrat je bil Viggen na voljo samo še v ZDA), skupaj z vsemi ostalimi inačicami SAABa 9-3. Bolj napredni sistemi, kot je kontrola stabilnosti (Electronic Stability Program) v Viggenu niso bili nikoli na voljo. Nekateri konkurenti s podobnimi problemi (npr. Volvo S60 T5) so jo takrat že implementirali in na tak način precej uspešno krotili svoje divji temperament. Zanimivo je, da je Sven Wernståhl, glavni inženir, zadolžen za šasijo, ob neki priliki dejal, da so »torque steer« namenoma pustili, saj naj bi s tem »vozniku omogočili vpogled v dogajanje na sprednjih kolesih, da bi lahko občutil izziv moči«. Zlobni jeziki bi lahko rekli, da jim je to zagotovo uspelo. Zoper neprijeten pojav so Viggen entuziasti uporabili veliko bolj ali manj uspešnih prijemov modifikacije podvozja; od Koni amortizerjev preko zniževanja avtomobila do raznih eksperimentov s pnevmatikami različnih tipov in izdelovalcev. Vsekakor pa obstaja konsenz, da je t.i. Viggen Rescue Kit podjetja Abbott Racing daleč najboljši začetek za vse serijske (stock) avtomobile. Gre za paket nekaj ključnih elementov podvozja, ki jih je Abbott Racing, ki velja za enega največjih strokovnjakov za dirkalne SAABe, spravil skupaj z namenom narediti iz Viggena avtomobil, kakršen bi moral biti že na začetku. Poleg te rešitve so nekateri priznani tunerji oz. specialisti, kot sta Hirsch in Heuschmid, sestavili svoje pakete priporočil in modifikacij, ki jih bodoči lastnik Viggena ne bi smel spregledati pri iskanju rešitve za krotitev divjih švedskih konjev. Zaradi svojega temperamenta Viggen velja za enega najbolj zahtevnih avtomobilov za športno vožnjo, kjer so ovinkastim cestam in deževnim razmeram kos le najboljši vozniki. Ravno nasprotno je za vsakdanjo vožnjo in avtocestno križarjenje večina kritikov avtomobil pohvalila, saj je z obilico moči zagotavljal varna prehitevanja, veljal pa je tudi za enega najbolj ekonomičnih v razredu avtomobilov z več kot 200 konjskimi močmi. Poraba se je gibala med 7 in 12 litri (visoko oktanskega) bencina na 100 prevoženih kilometrov.
Motor kljub svoji radikalnosti ni zahteval posebenga vzdrževanja, vendar večina lastnikov kljub temu svetuje menjavo olja na 10.000 km in ne na 20.000 km, kot priporoča izdelovalec. Nasvet drži še toliko bolj, če je športna vožnja pogosta, na ta način pa tudi zmanjšamo možnost t.i. »oil sludge-a«, praktično največjega problema na SAAB motorjih v zadnjih 20 letih, kjer lahko zaradi zgostitive olja pride do težkih okvar motorja. Serija motorjev B235 velja za najbolj rizično od vseh, tako da je skrb več kot upravičena. Velike razlike med Viggenom in ostalimi 9-3 je mogoče najti pri podvozju. Slednje je posebej prilagojeno športnemu karakterju avtomobila. To v praksi pomeni nižji avtomobil, predelane amortizerje, anti-roll bar, močnejše ABS zavore z 16'' hlajenimi navrtanimi diski in nizko profilne 215/45/17 Dunlop SP Sport 2000 pnevmatike. Rezultat vseh teh predelav je tiha in udobna vožnja po kvalitetnem cestišču in pa kar precej neudobna vožnja po neravninah. V ovinkih je avtomobil stabilen z nekaj začetnega nagibanja karoserije v samem začetku ovinka, pri močnem zaviranju pa je mogoče zaznati nekaj »potapljanja« sprednjega dela. Večina novinarjev se je strinjala, da Viggenu ni mogoče očitati nikakršne inferiornosti kar se tiče športnosti podvozja in ustreznosti slednjega pri agresivni vožnji, vendar so mnogi menili, da je takratna konkurenca (npr. BMW 330) znala pokazati enake športne sposobnosti ne da bi ob tem žrtvovala udobnost do te mere, kot je to bil primer pri Viggenu. Navzven se je Viggen precej razlikoval od ostalih inačic. Najbolj opazen je bil t.i. Viggen body kit, paket aerodinamičnih modifikacij, ki ga je oblikoval Ian Callum, oblikovalec sodobnih Aston Martinov in Jaguarjev. Sestavljali so ga precej večji odbijači in pragovi, poleg tega pa se je na prtljažnih vratih znašel velik spojler, zaradi česar so morali prestaviti anteno za radio. Posledica Viggen body kita je za 8% manjši upor (0.31 Cd), posledica spojlerja pa je 60% večji »downforce«. SAABov glavni oblikovalec, Einar Hareide je izrazil prepričanje, da mora aerodinamika igrati ključno vlogo pri vseh SAABih, noben dodatek pa ne sme biti tam samo zaradi okrasa, ampak mora imeti točno določen namen. Ostali elementi, po katerih je bilo Viggena mogoče ločiti od ostalih inačic so posebni Viggen logotipi na boku in posebna, 17 palčna, 5 kraka, Viggen lita platišča. Kar nekaj od naštetih elementov je z modelnim letom 2001 in koncem prodaje Viggena na evropskih tleh romalo na inačico 9-3 Aero, tako da med Viggenom in 2001-2002 Aerom ločijo samo pravi poznavalci. Namig: platišča, spojler, Viggen logotipi, (nekatere) barve karoserije. Kot zanimivost naj še omenim, da so kupci Viggenov v ZDA bili deležni brezplačnega dvodnevnega tečaja športne vožnje v Road Atlanti in večerje z direktorji SAABa v ZDA iz bližnjega Norcrossa v Georgiji. Program se je imenoval Viggen Flight Academy in se je kasneje preimenoval v današanji SAAB Aero Academy. Tehnične značilnosti (za novejšo, 230 KM inačico): - Postavitev in tip motorja: prečno postavljen, vrstni, 4 cilindri, 16 ventilov, DOHC, pogon na sprednja kolesa
- Prostornina: 2290 ccm
- Moč: 230 KM pri 5500 RPM
- Navor: 350 Nm pri 2500 RPM
- Poraba: odprta cesta: 7.4 l/100 km, mesto: 11.6 l/100 km
- Pospešek 0-100 km/h: 6,4s
- Končna hitrost: 250 km/h
- 1/4 milje čas: 14,83s
- 1/4 milje hitrost: 163.77 kmh/h
- Teža praznega vozila: 1355 kg
- Medosna razdalja: 2605 mm
- Dolžina 4629 mm
- Širina 1711 mm
- Višina 1428 mm
- Prostornina prtljažnika 614/1410 litrov
Slika : Krivulji navora in moč
Povezave: Začetne točke:
- Viggen Factfile Klik!
- Viggen Online Klik!
- Brošura Viggen 2000 Klik!
- Brošura Viggen 1999 (skenirano) Klik!
Specialisti: Fotografije: Mali oglasi:- Direkten link za iskanje Viggenov, ki so naprodaj po Evropi, autoscout24.de: Klik!
- Direkten link za iskanje Viggenov, ki so naprodaj po Evropi, mobile.de: Klik!
Komentarje lahko pišejo samo registrirani uporabniki. Prijavite se! Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6 AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com All right reserved |